Revija Slovenskih železnic

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Størrelse: px
Starte visningen fra side:

Download "Revija Slovenskih železnic"

Transkript

1 Julij avgust 2011 Revija Slovenskih železnic Aktualno Slovenske železnice pridobile status AEO Prenovljene proizvodne zmogljivosti za obnovo kolesnih dvojic Električne lokomotive vrste 541 so pripravljene na novih kilometrov Kadri Preurejanje podjetja Fotoreportaža Desetarjevo moštvo Tujina Skandinavija bo bližje prek ožine Fehmarn Zgodovina Otovski viadukt

2

3 Julij avgust 2011 Aktualno Slovenske železnice pridobile status AEO Prenovljene proizvodne zmogljivosti za obnovo kolesnih dvojic Elektri ne lokomotive vrste 541 so pripravljene na novih kilometrov Kadri Preurejanje podjetja Fotoreportaža Desetarjevo moštvo Tujina Skandinavija bo bližje prek ožine Fehmarn Zgodovina Otovski viadukt Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) , telefaks: (01) , e-pošta: odgovorni urednik: Marino Fakin lektorica: Darinka Lempl Pahor tajništvo uredništva: Mateja Medvešek avtorji fotografij: Miško Kranjec, Marko Tancar, Antonio Živkovič, arhiv Slovenskih železnic tisk: SŽ Železniška tiskarna d. d. Nova proga izide desetkrat na leto naklada: izvodov naslovniki jo prejemajo brezplačno fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 25. septembra Revija Slovenskih železnic Revija Slovenskih železnic julij avgust 2011 Pri Zidanem Mostu Avtor fotografije: Antonio Živkovič Aktualno 2 Slovenske železnice pridobile status AEO Aktualno Prenovljene proizvodne zmogljivosti za obnovo kolesnih dvojic Aktualno Električne lokomotive vrste 541 so pripravljene na novih kilometrov Kadri Preurejanje podjetja Fotoreportaža Desetarjevo moštvo Tujina Skandinavija bo bližje prek ožine Fehmarn Zgodovina Otovski viadukt Uvodnik Marino Fakin Odgovorni urednik Slovenske železnice so prvega septembra postale holding. Istega dne so bila ustanovljena tri nova podjetja, in sicer podjetje za prevoz potnikov, podjetje za prevoz tovora in podjetje za infrastrukturo. Slovenske železnice se reorganizirajo na podlagi Zakona o družbi Slovenske železnice. Reorganizacija bo omogočila prihranke nekaterih operativnih stroškov poslovanja in spremembo poslovnih procesov. V tem prestrukturiranju dejavno sodelujejo vsi socialni partnerji. Po novem aktu o ustanovitvi družbe Slovenske železnice bo novi nadzorni svet šestčlanski. Svet Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je devetega septembra za člane nadzornega sveta Slovenskih železnic imenoval Bojana Branka, Lojzeta Zajca, Viktorja Markežiča in Mitjo Grbca. Svet delavcev je sedmega septembra imenoval člana, ki bosta zastopala delojemalce, in sicer Silva Berdajsa in Nikolo Kneževića, ter izvolil Alberta Pavliča za delavskega direktorja v novi upravi. Nadzorni svet bo imenoval novega generalnega direktorja Slovenskih železnic Dobra popotnica za novi holding so dobri polletni poslovni rezultati. Dosegli smo pozitivni poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v višini 1,9 milijona evrov, ki je od načrtovanega boljši za 7,7 milijona evrov. Od januarja do junija letos smo prepeljali devet milijonov ton blaga, kar je 2,6 odstotka več od načrtov, in opravili milijonov netotonskih kilometrov ali 7,3 odstotka več od načrtov. Transportni prihodki potniškega prometa so bili v prvih štirih mesecih za 2,3 odstotka ali 415 tisoč evrov nižji od načrtovanih. Prepeljanih je bilo skoraj osem milijonov potnikov, kar je 4,5 odstotka manj, kot je bilo načrtovano, in opravljenih 390 milijonov potniških kilometrov ali 6,2 odstotka manj, kot je bilo načrtovano. Dodana vrednost na zaposlenega, preračunana na letno raven, je znašala evrov in je za 6,3 odstotka višja od načrtov ter za 19,3 odstotka višja kakor lani. Velik uspeh smo dosegli na področju carinskega posredovanja, ki ga opravljamo v tovornem prometu. Pridobili smo status pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO) in smo edini železniški prevoznik v Sloveniji, ki je pridobil to potrdilo. Kot pooblaščeni gospodarski subjekt bomo lahko še hitreje prepeljali pošiljke v mednarodnem prometu in razvili še več logističnih storitev, skrajšali prevozne čase in znižali stroške prevozov prek zunanjih meja EU. Uspeh je še toliko večji, ker smo storitve carinskega posredovanja začeli opravljati šele pred enim letom, lani avgusta. V enem letu smo pridobili vsa potrebna dovoljenja za carinske poenostavitve in vzpostavili sistem, na podlagi katerega smo prvega septembra prejeli status pooblaščenega gospodarskega subjekta. Naš dopisnik iz tujine Ronald Ian Smith je preveril, kako poteka načrtovanje nove železniško-cestne povezave med Nemčijo in Dansko. Povezava bo imela veliko pozitivnih gospodarskih učinkov, saj bo pospešila prometne tokove med Skandinavijo in drugimi evropskimi državami. Danci bodo skoraj v celoti financirali 5,1 milijarde vreden projekt. Ker bodo gradili na območju, ki je občutljivo z vidika varovanja okolja in ker je ožina Fehmarn že zdaj zelo prometna, se bodo o tem, ali naj bo nova povezava predor ali most, odločili šele leta Naš dopisnik je pogledal tudi, kako se železnice razvijajo in kaj počnejo, da bi povečale kakovost svojih storitev. Zlasti v Švici in na Škotskem, kjer je doma, je našel precej poučnih primerov, o katerih lahko več preberete na straneh 20 do 23. In še zanimivost: naša revija Nova proga se lahko pohvali, da je bila poleti na najvišjem evropskem vrhu, Mont Blancu. Boštjan Kokalj se je nanj povzpel v začetku julija, in nanj ponesel izvod naše revije. Več o zanimivem in napornem vzponu na Mont Blanc si lahko preberete v reportaži na straneh 18 in 19. Prijetno branje!

4 2 Aktualno V prvi polovici leta pozitivno poslovanje V prvi polovici leta smo dosegli pozitivni poslovni izid iz Goran Brankovič, generalni direktor (foto: Miško Kranjec) poslovanja (EBIT) v višini 1,9 milijona evrov. Rezultat je od načrtovanega boljši za 7,7 milijona evrov, predvsem zaradi večjih transportnih prihodkov tovornega prometa in boljših rezultatov infrastrukture ter vodenja prometa. Čisti poslovni izid je bil negativen, v višini 5,6 milijona evrov, od tega 1,9 milijona evrov zaradi negativnih tečajnih razlik. Z izločitvijo vseh učinkov izrednih vplivov je bila ustvarjena čista izguba v višini 1,9 milijona evrov. Transportni prihodki v tovornem prometu so bili v obdobju 1-6/2001 večji od načrtovanih za 8,2 odstotka ali 6,3 milijona evrov. Prihodki so bili od načrtovanih večji v kopenskem in luškem tranzitu ter pri prevozu malih pošiljk. V tem obdobju smo prepeljali 9 milijonov ton blaga, kar je 2,6 odstotka več, kot smo načrtovali, in opravili milijonov netotonskih kilometrov ali 7,3 odstotka več od načrtov. Transportni prihodki potniškega prometa so bili v prvih šestih mesecih za 2,3 odstotka ali 415 tisoč evrov nižji od načrtovanih. Prepeljanih je bilo 7,97 milijona potnikov, kar je 4,5 odstotka manj, kot je bilo načrtovano, in opravljenih 390 milijonov potniških kilometrov ali 6,2 odstotka manj, kot je bilo načrtovano. Dodana vrednost na zaposlenega, preračunana na letno raven, je znašala evrov in je za 6,3 odstotka večja od načrtov ter za 19,3 odstotka večja kakor lani. Skupina Slovenske železnice je v prvem polletju dosegla dobiček v višini 5,8 milijona evrov. Čisti poslovni izid je bil negativen v višini evrov, brez upoštevanja izrednih vplivov pa je skupina prvo polletje dosegla dobiček v višini 3,15 milijona evrov. Marko Tancar Slovenske železnice pridobile status AEO Slovenske železnice smo pridobile status pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO) in bomo lahko odslej v tovornem prometu opravljale poenostavljene carinske postopke. Potrdilo AEO nam je po večmesečnem preverjanju in ocenjevanju izdal Carinski urad Ljubljana. Slovenske železnice smo edini železniški prevoznik v Sloveniji, ki je pridobil to potrdilo. Direktor tovornega prometa mag. Milan Jelenc je poudaril, da smo Slovenske železnice zanesljiv, varen in kakovosten prevoznik, z novim statusom pa bomo lahko še hitreje prepeljali pošiljke v mednarodnem prometu. Povedal je še, da prepeljemo približno sedemnajst odstotkov Mag. Milan Jelenc, direktor tovornega prometa Slovenskih železnic, in direktorica carinskega urada Ljubljana Barbara Gregorič. (foto: Antonio Živkovič) vsega tovora v kopenskem prometu v Sloveniji in da bomo lahko z novim potrdilom ponudili še boljše prevozne storitve, več logističnih storitev, skrajšali prevozne čase in znižali stroške prevozov prek zunanjih meja EU. Potrdilo AEO je mag. Jelencu izročila direktorica carinskega urada Ljubljana Barbara Gregorič, ki je Slovenskim železnicam čestitala za uspešno opravljeno preverjanje in izrazila zadovoljstvo, da smo dosegli vse zahtevane kriterije. Med drugim je pohvalila tudi visoko raven varnosti informacijske tehnologije. Status AEO pomeni za Slovenske železnice, da: so postale pooblaščeni gospodarski subjekt, ki ga po svetu zdaj poznajo kot varnega in zanesljivega poslovnega partnerja v mednarodni trgovini; jim je bila določena nižja stopnja tveganja v sistemu za analizo tveganja, bodo pregledi vlakov in pregledi dokumentov redkejši kakor pri drugih gospodarskih subjektih; če bo določen fizični pregled, bodo imele prednost pred drugimi; bodo na podlagi sporazumov o skupnem carinskem sodelovanju mogoči hitrejši carinski postopek tudi na mejah med tretjimi državami; imajo ugodnejši položaj pri uporabi poenostavljenih carinskih postopkov. Vodja carinskih dejavnosti pri Slovenskih železnicah Vlado Tratar je povedal, da smo lani avgusta v sekciji za prevoz malih pošiljk začeli opravljati storitve carinskega posredovanja, s katerimi zagotavljamo uvozno in izvozno carinjenje, tranzitne carinske storitve, poročilo za Intrastat, svetovanje glede carinjenja in možnost uporabe našega bančnega jamstva pri carinjenju. Storitev carinskega posredovanja je bila dobro sprejeta in veliko strank se je odločilo zanjo. V enem letu smo pridobili vsa potrebna dovoljenja za carinske poenostavitve in vzpostavili sistem, na podlagi katerega smo prvega septembra prejeli status pooblaščenega gospodarskega subjekta. Marino Fakin Z leve: Vlado Tratar, vodja carinskih dejavnosti Slovenskih železnic, direktorica carinskega urada Ljubljana Barbara Gregorič, mag. Milan Jelenc, direktor tovornega prometa Slovenskih železnic, Andreja Gantar Cvetko, vodja oddelka za kontrole in postopke, Rok M arkun, pomočnik vodje oddelka za kontrole in postopke, in Marko Bolta, pomočnik direktorice carinskega urada Ljubljana. (foto: Antonio Živkovič)

5 Revija Slovenskih železnic julij avgust Aktualno SŽ Centralne delavnice Prenovljene proizvodne zmogljivosti za obnovo kolesnih dvojic Liberalizacija železniškega trga v Evropi je SŽ-Centralnim delavnicam Ljubljana odprla nove tržne poti pri proizvodnji in obdelavi kolesnih dvojic. Trženje na tujih trgih je obrodilo dobre sadove, saj se naročila iz tujine povečujejo. Zato je bilo treba povečati proizvodne zmogljivosti na Ptuju, kjer obdelujemo kolesne dvojice. Da bi lahko obdelali večje količine kolesnih dvojic za nove kupce, smo marca lani začeli graditi nove proizvodne zmogljivosti. Čeprav še niso končane, so že polno zasedene, tako da gradnja komaj sledi potrebam proizvodnje. Predvidoma jeseni bodo končana še zadnja dela, in upamo, da bomo kmalu dosegli cilj proizvodnjo in obdelavo tisoč kolesnih dvojic na mesec. Uredili smo novo halo za profilno stružnico, prostor za kontrolo in pregled ležajev, novo pralnico za pranje kolesnih dvojic in novo varilnico. Novo halo smo z nadstrešnico povezali s staro in tako povečali skladiščne prostore, in sicer za manipulativno skladišče in za skladiščenje novega materiala ter rezervnih delov. Predelali in obnovili smo tudi stari lakirni tir v lakirnico, montirali obračališča, uredili nakladalne tire in vgradili dvižne mize. Kupili smo tudi nove stroje, ki omogočajo produktivnejšo obdelavo kolesnih dvojic: CNC stružnico za struženje celotne osi, CNC Nova CNC stružnica Nadstrešnica karuselno stružnico za struženje monoblok plošč, stroj za brušenje in čiščenje osi, merilni stroj za celovito izmero kolesnih dvojic po obdelavi in prezračevalni sistem (odsesovalne naprave na vseh obdelovalnih strojih v hali C). Obdelava kolesnih dvojic za tuje naročnike po VPI poteka po posebnih zahtevah, za kar potrebujemo določeno orodje in naprave. Nabavili smo različno merilno orodje za končno kontrolo in montažo kolesnih dvojic: merila za AR-, QR- in C-mero, 3-točkovni mikrometer; stroj za graviranje podatkov, glave za indukcijsko snemanje notranjih in labirintnih obročev, indukcijske naprave za gretje in montažo notranjih in labirintnih obročev, dodatne merilne ure in mikrometre, merilce hrapavosti površin, merske šablone, pralni WAP, šobe in škropilnice za brizganje vodoodpornih in dvokomponentnih barv.

6 4 Aktualno Nova hala, stroji in orodje omogočajo krožni sistem proizvodnje. Vzpostavili smo dvojni delovni tokokrog za IS 2 in IS 3, kar zelo skrajša čas obdelave kolesnih dvojic, zaradi česar se povečuje produktivnost. Do jeseni bomo uredili še vhodno skladišče z deponijo in laboratorij za neporušne preiskave z novo napravo za magnetno kontrolo, ki je plod lastnega znanja naših zaposlenih. Načrtujemo tudi investicijo v nov kodni sistem, s katerim bomo nadomestili ročno pisanje merilnih listov in druge dokumentacije, ki je potrebna pri obdelavi kolesnih dvojic. V Proizvodnji Ptuj smo poskrbeli tudi za izobraževanje zaposlenih in uspešno prestali nadzor s strani naših strank. Kolesne dvojice obdelujemo po standardu VPI in v skladu z dovoljenji posameznih strank. Delo opravljamo v skladu s prejetimi certifikati (varjenje, NDT, ISO), ki narekujejo visoke standarde. SŽ-Centralne delavnice Ljubljana, d. o. o. Dvižna miza za montažo obročev Menjava pogonskih sklopov Električne lokomotive vrste 541 so pripravljene na novih kilometrov V SŽ Centralnih delavnicah Ljubljana smo letos začeli zamenjevati monoblok kolesa na električnih lokomotivah vrste 541. To delo smo opravili prvič, odkar so Slovenske železnice nabavile lokomotive. Lokomotive so prevozile že več kot šeststo tisoč kilometrov, in zato je bilo treba kolesa zamenjati z novimi. Za prvo lokomotivo nam je naš pogodbeni partner pri tem projektu, ÖBB Technische Services, dobavil štiri obnovljene pogonske sklope. Za druge lokomotive obnavljajo Demontaža pogonskih sklopov (foto: Miško Kranjec)

7 Revija Slovenskih železnic julij avgust Aktualno Dvignjena lokomotiva 541 (foto: Miško Kranjec) Dvigovanje pogonski sklop za prevoz v Avstrijo (foto: Miško Kranjec) pogonske sklope v njihovi delavnici v Linzu, tako da zamenjava poteka tekoče. Do poletja smo pogonske sklope zamenjali že na petih lokomotivah. Na posamezni lokomotivi odstranimo vse štiri pogonske sklope in jih pošljemo v Linz, da jih zamenjajo. Običajno jih prejmemo v petih tednih. Demontaža starih in montaža obnovljenih pogonskih sklopov v SŽCD traja teden dni. Ob prvi zamenjavi, spomladi letos, so nam pomagali inštruktorji iz Avstrije, druge zamenjave pa smo opravili samostojno. V Centralnih delavnicah bomo letos in prihodnje leto zamenjali kolesa na dvajsetih lokomotivah vrste 541. SŽ Centralne delavnice Ljubljana, d. o. o. Novi pogonski sklop (foto: Miško Kranjec) Lokomotiva v svežih izvirnih barvah Železniška podjetja imajo v navadi, da kakšno starejšo lokomotivo ali vozilo v svojem voznem parku ohranijo v izvirnih barvah. Za takšno potezo so se odločile tudi Slovenske železnice, in sicer na pobudo osebja iz Divače. Električno lokomotivo vrste smo v izvirne barve prebarvali v SŽ-Centralnih delavnicah Ljubljana. Rumenozelenorjava lokomotiva je tudi sveže prelakirana, za kar smo poskrbeli v lakirnici v Dobovi. Lokomotive 363, ki jih imenujemo tudi»brižite«, so bile proizvedene v Alstomovi tovarni v Franciji v letih Ko so začele voziti po slovenskih elektrificiranih progah, so bile rumenozelenorjave barve, po letu 2004 pa smo jih na željo lastnika začeli barvati v rdeče-belo kombinacijo. Lokomotiva je sicer v Centralnih delavnicah v revizijskem popravilu in barvanje je potekalo v okviru revizijskih del. Lokomotivo bodo predvidoma jeseni predali lastniku in takrat jo boste na slovenskih tirih spet lahko videli. Druge lokomotive vrste 363, ki bodo letos na reviziji v SŽCD, bodo ostale obarvane rdeče-belo. SŽ Centralne delavnice Ljubljana, d. o. o. Lokomotiva je spet v izvirni rumeni, zeleni in rjavi barvi (foto: Miško Kranjec).

8 6 Aktualno Marino Fakin Vlak v Telemachovih barvah Na ljubljanski železniški postaji je bil 12. avgusta predstavljen vlak v Telemachovih barvah. Košarkarska zveza Slovenije (KZS) in Telemach sta hkrati podpisala pogodbo o nadaljnjem sodelovanju. Podjetje Telemach bo tako tudi v prihodnjih treh sezonah glavni pokrovitelj najpomembnejšega klubskega košarkarskega tekmovanja v Sloveniji, ki poteka pod okriljem KZS, Lige Telemach. Naslednja tri leta bo Telemach tudi generalni sponzor slovenske košarkarske reprezentance. Uspešno sodelovanje sta pozdravila predsednik KZS Roman Volčič in direktor Telemacha Marko Šter. Vlak v Telemachovih barvah je člane košarkarske reprezentance odpeljal na Jesenice, na priprave na evropsko prvenstvo v košarki 2011 (foto: Miško Kranjec). V družbi slovenskih košarkarjev pred vlakom (foto: Miško Kranjec) Vlak krasijo v notranjosti fotografije slovenskih košarkarjev v naravni velikosti ter druge poslikave in napisi. Direktor potniškega prometa mag. Boštjan Koren je poudaril:»slovenske železnice ponujamo čedalje bolj privlačne možnosti oglaševanja, med njimi so tudi celotne poslikave vlakov, kakršno imamo možnost videti danes. Vesel sem, da so prvi častni gostje na novo poslikanega vlaka ravno člani slovenske košarkarske reprezentance.«direktor Telemacha Marko Šter, direktor potniškega prometa mag. Boštjan Koren in predsednik Košarkaške zveze Slovenije Roman Volčič so skupaj prerezali trak Telemachovega vlaka (foto: Miško Kranjec). Fotografije košarkarjev v notranjosti vlaka (foto: Miško Kranjec)

9 Revija Slovenskih železnic julij avgust Poslovni dosežki Obseg dela evropskih železnic Januar junij 2011/2010 Potniški promet Slovenskih železnic Vir: Statistika Slovenskih železnic - UIC Julij 2011 ocena za mednarodni promet Tovorni promet Slovenskih železnic

10 8 Kadri dr. Zdravko Lavrič Preurejanje podjetja Pomembno vprašanje, ki se lahko nanaša na preteklo delo, sedanje delo in na delo, ki ga bomo opravljali v prihodnje in o katerem je smiselno premisliti, je:»zakaj pravzaprav počnemo to, kar počnemo in zakaj na takšen način?«michael Hammer in James Champy v knjigi Preurejanje podjetja, ki je pred leti izšla pri Gospodarskem vestniku, opisujeta nekatera nekoč najuspešnejša ameriška podjetja, ki so zašla v krizo, ter način, kako so se lotila korenitih sprememb poslovanja, da bi se lahko prilagodila novim zahtevam trga in povečala konkurenčnost. V knjigi predstavljata tehniko prenove podjetij, ki jo imenujeta preurejanje poslovanja. Poudarjata pomen prepoznavanja in opuščanja starih utečenih in naučenih načel ter pravil v nekaterih poslovnih procesih, ob katerih se sicer lahko počutimo varno, a nas pogosto ovirajo pri spreminjanju in sprejemanju nečesa novega. Nadalje poudarita, kako je pri tem pomembno postavljanje nove ureditve v podjetju, kot da bi s poslovanjem v podjetju začeli na novo in povsem od začetka. To pomeni, da smo kreatorji nove organizacije, v kateri postavljamo temelje poslovanja, pri čemer ne smemo biti obremenjeni z dosedanjim poslovanjem, kar pa ni preprosto. Napaka, ki jo organizacije pogosto delajo in na katero avtorja v knjigi opozorita, je nenehno popravljanje stare organiziranosti, spreminjanje postopkov, izboljševanje in vedno nove in nove reorganizacije, s katerimi želijo menedžerji rešiti podjetje iz krize. Sprememb se ni treba bati Novosti in spremembe so pogosto sprva povezane s strahom, negotovostjo, odporom in zavračanjem. Sprememb se bojimo, ker nam utečenost, navajenost, obvladovani ritem ipd. dajejo občutek varnosti, gotovosti, zanesljivosti. Spremembe pa, nasprotno, prinašajo občutek negotovosti, ogroženosti, zato se jim upiramo in se jim po možnosti, če se le da, izogibamo. Korenite spremembe, ki so običajno spremembe na daljši rok, so s tega vidika manj boleče, kakor večkratne postopne izboljšave in spreminjanje. Odpor do sprememb je torej s psihološkega vidika razumljiv. Po drugi strani pa brez sprememb in prilagoditev novim zahtevam, najprej spremembam v načinu našega razmišljanja, ne more priti do kakovostnih sprememb v podjetju. Spremembe organiziranosti in vodenja so lahko mnogo hitrejše in lažje izpeljive, kakor pa spremembe našega razmišljanja, ker se pogosto togo držimo svojih navad in prepričanj. Spremembe so pogosto povezane tudi s stresom in posledično lahko tudi z duševnimi težavami in zdravjem. Ali lahko delamo tudi drugače? Mogoče je, da delo, ki ga opravljamo na takšen način, kot ga opravljamo, spremenimo in ga bomo opravljali drugače. Mogoče čakamo, da nam bo nekdo naročil, kako naj delamo drugače in pri tem sami ne razmišljamo in ne iščemo novih načinov. Izgovarjamo se lahko na delodajalca, na nadrejenega, na vodstvo, na lastnika, skratka, na nekoga drugega. Kakor da je vse odvisno samo od drugih in nič od nas samih.»programiranje ljudi za delo v skladu z ustaljenimi postopki je še danes bistvo birokracije. Vodstveno-nadzorni sistemi v večini današnjih podjetij še vedno temeljijo na načelih, kot so jih železniška podjetja vpeljala pred sto petdesetimi leti.«tako omenjena avtorja. Če smo navajeni samo izpolnjevati ukaze, potem ne bomo razmišljali in se spraševali, zakaj delamo to, kar delamo, zakaj delamo na takšen način, zakaj ne bi delali drugače!? Mnogi pravijo, da so za takšna razmišljanja plačani drugi. Na ta način tudi nočejo prevzemati odgovornosti za posledice kakovosti opravljenega dela. Zavedamo se, da je mnenje uporabnikov (stranke, potniki) danes pomembno, lahko rečemo, da so njihove potrebe, pa tudi zahteve, glavne. Konkurenca s kakovostnimi in nižjimi cenami storitev postavlja na nek način standard vsem drugim tekmecem. Nenehne spremembe pa so postale stalnica, ki skupaj z uporabniki in konkurenco pomembno oblikujejo današnji poslovni svet. V prihodnje bodo uspešna predvsem tista podjetja, ki se bodo hitro in prožno odzivala in prilagajala tem zahtevam in razmeram na trgu.

11 Revija Slovenskih železnic julij avgust Kadri Kaj bi spremenili? Nadalje avtorja postavljata naslednje, lahko bi rekli, izzivalno vprašanje:»če bi morali danes znova ustvariti podjetje z znanjem, ki ga imamo, in s tehnologijo, ki je trenutno na voljo, kakšno bi bilo videti podjetje?«tudi mi si lahko postavimo podobno vprašanje. Kako bi torej opravljali svoje delo, če bi bili mi sami lastnik, vodstvo, nadrejeni določenemu številu delavcev, oziroma, če bi ustanovili svoje podjetje? Kaj vse bi spremenili in delali drugače, če bi delali izključno»za sebe«? Ali bi takrat še delali to in na takšen način? Definicija preurejanja podjetij za avtorja knjige pomeni»temeljni vnovični premislek o poslovnem procesu in njegovo korenito preoblikovanje, da bi tako dosegli velike izboljšave kritičnih kazalcev učinkovitosti, kot so stroški, kakovost, storitev in hitrost«. Korenite spremembe procesov Definicija preurejanja daje poudarek predvsem delovnemu procesu, ki pomembno vpliva na uspešnost vsakega podjetja. Pri tem avtorja opozarjata na pomembno napako mnogih podjetij, v katerih vodstvo poskuša popravljati določene dele procesov, namesto da bi vnovič zasnovali celoten proces. Procesa, ki je nagnjen k napakam, ne moremo izboljšati samo s kakovostjo ali z delnimi popravki. Potrebna je korenita sprememba procesa, pri čemer je treba»staro«, neučinkovito, zamenjati z nečim»novim«. To»novo«določa procesna usmerjenost. Osredotočenost na naloge, strukturo, delo in ljudi ni prava usmerjenost po mnenju avtorjev knjige. Potrebna je osredotočenost na procese. Zato preurejanje zanju ne pomeni zmanjševanja slojevitosti organiziranosti ali zaposlenih in tudi ne pomeni prestrukturiranja ali reorganizacije. Preurejanje bi torej pomenilo zasnovati nove pristope procesnih struktur, pri čemer pri zasnovi nismo»obremenjeni«s starimi vzorci ravnanja in z znanjem. Čeprav sami ne bomo delali in/ali sodelovali pri spremembah organiziranosti, niti spreminjali ali na novo postavljali procesnih struktur v podjetju, pa lahko spremenimo svoj način razmišljanja, zaradi katerega smo morda kdaj lahko v konfliktu interesov delodajalca. V ponujenih spremembah pa je smiselno poiskati pozitivne vidike in prednosti, ki nam jih ponuja reorganizacija in holdinška organiziranost. S spremembami pri sebi bomo lahko najbolje prispevali k preurejanju podjetja. Korenite spremembe razmišljanja Spremembe v procesih zahtevajo tudi spremembe v načinu in vsebini dela, predvsem pa v načinu razmišljanja. Vztrajanje pri izključno svojem pogledu na procese in način dela v podjetju in ne prilagajanje novim razmeram in zahtevam nas lahko onesposobi za konkurenčno uspešnost in vodi v osebni»propad«. To pomeni, da kakor se mora podjetje prožno in hitro odzivati in prilagajati na konkurenčnost in zahteve trga, tako moramo tudi zaposleni v korak z novimi razmerami v družbi in pričakovanji delodajalca. Prej ko lahko človek naredi pri sebi ta miselni preskok, hitreje in z manjšimi napori ostane v»špici«uspešnih, ustvarjalnih, sposobnih, učinkovitih, kakovostnih in iskanih delavcev, ki s svojim delom, znanjem, napori, inovativnostjo in ustvarjalnostjo zadovoljujejo svoje temeljne človeške potrebe in uresničujejo svoje najpomembnejše vrednote. Po drugi strani pa s svojim prizadevanjem, delom in znanjem prispeva tudi svoj delež k spremembam v družbi, okolju, podjetju. Tako smo tudi mi sami sicer zelo majhen, a silno pomemben člen v verigi kreatorjev oblikovanja jutrišnjega dne. Bolj ko se bomo zavedali lastne vrednosti pri tem deležu, večjo moč in vpliv bomo imeli. Da je energija neuničljiva, je dokazal že Einstein. Pomembno je, kam to energijo usmerimo. Lahko jo usmerimo v skupna prizadevanja za preurejanje podjetja, za uspešnost in učinkovitost, lahko pa se postavimo v vrsto tistih, ki bodo kritizirali, oporekali, nasprotovali in dokazovali, kako je vse zanič in narobe, kako se jim dela krivica. Na katero stran se bomo postavili mi? Odločitev je na nas! Literatura: Hammerj M. in Champy J., Preurejanje podjetja Manifest revolucije v poslovanju, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1995

12 10 Kakovost mag. Jadran Možina Vpliv kakovosti na ekonomiko poslovanja v železniškem prometu (5) Model dobičkonosna organizacija podjetje Pri obravnavanju vpliva kakovosti na ekonomiko poslovanja v železniškem prometu se osredotočimo na dobičkonosno organizacijo podjetje. Glavni namen podjetja je dolgoročno ustvarjanje dobička vlagateljem in izpolnjevanje določenih potreb trga. Načeloma lahko podjetje pridobiva sredstva na različne načine, vendar se bomo v tem besedilu omejili le na zaslužek, ki ga sestavljajo prihodki, ki jih podjetje pridobi s prodajo proizvodov in/ali storitev. Prihodki so v tem primeru enaki številu prodanih proizvodov, pomnoženem s ceno proizvoda. Od prihodkov odštejemo zaslužek vlagateljev in dobimo ciljne stroške, ki jih podjetje ne sme prekoračiti. Zavedati se je treba, da ceno in vrednost določa trg. V tržnem gospodarstvu vodstvo Shema: Ciljni stroški podjetja vpliva na pospeševanje prodaje oziroma na dejavnike, povezane s številom prodanih proizvodov. Vodstvo podjetja odločilno vpliva tudi na stroške. Če so stroški poslovanja večji od ciljnih, mora vodstvo podjetja takoj ukrepati, da bi jih znižalo. Če bi vodstvo podjetja dvignilo ceno proizvodov, ki jih prodaja, bi se kupci obrnili h konkurenci. Če pa bi poskušalo znižati zaslužke vlagateljev, bi ti vzeli svoja sredstva iz podjetja in jih naložili tja, kjer bi bili donosi višji. Vodstvo torej lahko ohranja ravnotežje tako, da poveča produktivnost oziroma število proizvodov, ki jih prodaja na trgu, in zniža stroške poslovanja. Običajno je potrebno oboje. Tehnike, ki jih uporabljamo danes, lahko razdelimo na dve skupini: tehnike, ki omogočajo bolj usklajeno delovanje podjetja in jih uporabljamo v okviru sistema vodenja kakovosti (skupinsko razmišljanje in odločanje, teorija inventivnega reševanja problemov TRIZ, analiza odpovedi FMEA in druge metode), tehnike, ki omogočajo dvigovanje vrednosti proizvoda in zniževanje stroškov ter sodijo v okvir vrednostnega inženiringa. Tehnike, ki omogočajo bolj usklajeno delovanje podjetja, niso kapitalno intenzivne, kar pomeni, da niso potrebni visoki vložki v procese in proizvode, zahtevajo pa veliko truda in časa, saj je v načelu treba spreminjati navade ljudi. Učinkovita uporaba sistema vodenja kakovosti omogoča znižanje stroškov poslovanja do pet odstotkov. Tehnike, ki omogočajo dvigovanje vrednosti proizvoda in zniževanje stroškov, so kapitalsko intenzivne, saj je treba spreminjati procese in lastnosti proizvodov, kar pomeni vlagati v razvoj in tehnologijo, zaradi česar so rezultati bistveno boljši. Z uporabo vrednostnega inženiringa je mogoče v teoriji doseči znižanje stroškov do dvajset odstotkov. Za zadovoljevanje potreb odjemalcev, ki so v zgornji zvezi edini vir prihodkov, je treba uporabiti oba načina. Odjemalec ne zahteva le sistema vodenja kakovosti, temveč tudi ustrezno kakovost proizvodov in storitev. Spodnja krivulja prikazuje izboljšave kakovosti zaradi sistematičnega izvajanja procesov. Vidimo, da se z uvajanjem procesov nekoliko poveča kakovost proizvodov oziroma storitev, vendar ne dosežemo točke, ki ponazarja zahteve kupca. Zgornja krivulja prikazuje uvajanje sistema kakovosti ob hkratnem izvajanju izboljšav proizvodov oziroma storitev in procesov. Vsako izboljšavo spremlja posodobitev procesov. Nadaljevanje prihodnjič Graf: Način obvladovanja sistema vodenja kakovosti Legenda: c cena n število prodanih proizvodov IQI ISO 9001: nenehno izboljševanje kakovosti (IQI, angleško: incremental qualitay impovement) po standardu kakovosti ISO 9001 QL: tehnološki presok (angleško: quantum leap)

13 Revija Slovenskih železnic julij avgust Kakovost mag. Jadran Možina Varnost železniškega prometa (3) Dejavniki, ki vplivajo na varnost železniškega prometa Varnost železniškega prometa je posledica spleta vseh dejavnikov, ki vplivajo na tehnologijo prevoza in na ekonomiko poslovanja v železniškem prometu. Vzroke, ki potencialno ogrožajo varnost železniškega prometa, je mogoče razdeliti na vzroke organizacijske narave in vzroke tehnične in investicijske narave. Vzroki organizacijske narave so: a. Neustrezen način sprejemanja in izvajanja voznega reda oziroma njegova neučinkovitost, ki vpliva na to, da celotni sistem v svojem delovanju ni usklajen, čeprav naj bi tak bil. b. Neustrezna organiziranost upravljanja prometa, ki ne omogoča potrebne sprotne korekcije in korektivnih ukrepov, ki pa so v železniškem prometu mogoči samo z ustreznimi sredstvi in metodami. c. Nezadovoljivo stanje na področju celotne organizacije in upravljanja prometa. d. Neustrezna in neučinkovita procesna in druga kontrola, ki ima v železniškem prometu zelo pomembno vlogo. Vendar njeno izvajanje še ne zagotavlja preventivnega ukrepanja, ki bi izključevalo nastajanje izrednih dogodkov in motenj. e. Neustrezni, prezapleteni, nejasni tehnološki procesi. f. Kadrovska polika, ki ni osredotočena na ustrezen izbor kadra, izobraževanje, ki bi zagotavljalo večjo strokovno usposobljenost kadra, ustrezen razvoj kadrov, stalno dopolnjevanje ustreznega motivacijskega, predvsem pa plačnega sistema in razvijanje ustrezne organizacijske kulture v železniškem prometu. g. Za varnost železniškega prometa je posebej pomemben človek, ki ima ustrezne sposobnosti, je zmožen in dejansko usposobljen ter motiviran za ustrezno ravnanje in ukrepanje v železniškem prometu. Vzroki tehnične in investicijske narave so: a. Premajhna vlaganja, zaradi katerih se vozna sredstva in infrastruktura hitreje obrabijo ter zaradi katerih se znižuje kakovost železniških storitev, povečuje pa se odvisnost varnosti železniškega prometa od človeškega dejavnika. b. Neustrezna vozna sredstva in infrastruktura, zaradi katerih je treba vlagati v: podaljšanje postajnih tirov, vgradnjo elektrorelejnih in drugih sodobnih SV naprav, vgradnjo avtomatskega progovnega bloka (APB), vgradnjo telekomande (TK), gradnjo novih službenih oziroma prometnih mest, popravljanje parametrov proge, uvedbo novih lokomotiv, podaljšanje postajnih tirov za križanje vlakov brez zaustavljanja, elektrifikacijo prog, gradnjo drugega tira proge in drugo. c. neustrezen računalniško podprt informacijski sistem; ustrezni računalniško podprt informacijski sistem je temeljni pogoj uspešnega poslovanja sodobne transportne organizacije v železniškem prometu, ki omogoča optimizacijo zelo kompleksnega, dinamičnega tehnološkega procesa in neposredno vpliva na odločitve ter pomeni povezovalni dejavnik vseh ukrepov na področju varnosti, zato naj ima prioriteto pri nadaljnjem razvoju. Pri obravnavanju vpliva vzrokov na varnost železniškega prometa je treba posebej navesti nekaj poglavitnih normativnih opredelitev oziroma nalog in pristojnosti za zagotavljanje varnosti v železniškem prometu v Republiki Sloveniji. Ministrstvo, varnostni organ, upravljavec in prevozniki vsak v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem delovanja zagotavljajo, da se: varnost železniškega prometa v železniškem sistemu ohranja in, kjer je to upravičeno in izvedljivo, stalno izboljšuje ob upoštevanju razvoja zakonodaje EU ter tehničnega in znanstvenega napredka, pri čemer se prednost daje preprečevanju resnih nesreč, varnostni predpisi uporabljajo in izvajajo odprto in nediskriminatorno ter pospešuje razvoj enotnega železniškega sistema. Upravljavec in prevozniki so odgovorni za varno delovanje železniškega sistema in nadzorovanje tveganja, po potrebi tudi z medsebojnim sodelovanjem, zaradi uveljavljanja predpisov in standardov na področju varnosti v železniškem prometu. Uveljaviti morajo sisteme varnega upravljanja v skladu z Zakonom o varnosti v železniškem prometu (ZVZe- LP-UPB1), UR. LS RS 36/2010 z dne 4. maja Upravljavec in prevozniki v železniškem prometu so odgovorni uporabnikom, strankam, delavcem ter tretjim osebam za svoj del sistema in njegovo varno delovanje. Odgovornost upravljavca in prevoznikov ne razbremenjuje odgovornosti proizvajalcev sestavnih delov in komponent interoperabilnosti posameznih podsistemov, vzdrževalcev, lastnikov vagonov ter izvajalcev drugih potrebnih storitev, da zagotovijo, da so njihova vozna sredstva, objekti in naprave, oprema in material skladni z zahtevami in pogoji za predvideno uporabo tako, da jih lahko upravljavec ali prevozniki v železniškem prometu varno vključijo v uporabo. Železniški promet je, ne glede na svoje organizacijske oblike, velik in zapleten tehnično-tehnološki sistem, ki ima posebne značilnosti, in ga je zato treba proučevati, organizirati in upravljati na zelo specifičen način. Zaradi teh značilnosti sta potrebni večja kompleksnost pri obravnavanju in razreševanju težav ter uporaba sodobnih principov organizacije. V teoriji o zapletenih sistemih se kot tipičen primer oblikovanja velikih tehnično-tehnoloških sistemov omenja prav železnica oziroma železniški promet. Oblikovanje transportnih storitev se izvaja na enotnem trgu z udeležbo velikega števila subjektov in oblik njihovega povezovanja. Zato je nujno potrebno enotno delovanje sistema železniškega prometa, ne glede na prostorsko in časovno oddaljenost in ne glede na ozemeljsko prostorsko organiziranost. Iz tega izhaja tudi potreba po reguliranju enotnosti prevoznih storitev, zagotavljanju varnosti in urejenosti železniškega prometa, vpogled v delovanje in drugo. Organiziranje in tehnološko delovanje zahtevata tehnološko koordinacijo, kar naj omogoči načrtovanje, usmerjanje in racionalno izvajanje. Gre za usmerjanje od splošne (višje) k posamični (nižji) ravni. Ta hierarhija reda je opredeljena z vrsto tehnoloških norm, pravilnikov, navodil, standardov in drugim. Nadaljevanje prihodnjič

14 12 Informatika Rado Smerdel Uvajanje politike informacijske varnosti (6) Uvedba storitvenih pogodb (SLA) Po preoblikovanju SŽ v holding bodo medsebojna razmerja med funkcijami in službami uprave ter jedrnimi in hčerinskimi družbami določena s storitvenimi pogodbami (angleško Service level agreement, skrajšano SLA) na tržni podlagi. Zato bomo z dvigovanjem ravni zrelosti informacijskih storitev, ki jih bomo prodajali uporabnikom znotraj in zunaj holdinga, poleg doseganja višje kakovosti, učinkovitosti in poslovno-informacijske varnosti ustvarjali tudi višjo dodano vrednost in s tem večji dobiček pri poslovanju HSŽ. Zakaj uvajamo storitvene pogodbe? S storitveno pogodbo dobavitelj storitve in njegova stranka natančno določita medsebojne tržne odnose: obseg, kakovost, zanesljivost, varnost in ceno storitev. S takšno pogodbo so na primer urejeni tržni odnosi med ponudnikom in uporabnikom interneta. Stranka ima možnost, da si izbere najprimernejšega in najugodnejšega dobavitelja na trgu. V primeru Holdinga SŽ je primarni namen uvedbe pogodb SLA zmanjšanje stroškov poslovanja. Uporabniki informacijskih storitev bodo na primer informatikom plačevali samo tiste storitve, ki so jih naročili, in samo za tisti čas, ko jih bodo potrebovali. V pogodbi bodo natančno določeni obseg, razpoložljivost, kakovost, zanesljivost, varnost in cena pogodbenih storitev. Prvi primer: določena poslovna (računalniška) aplikacija bo na voljo zainteresiranim uporabnikom 24 ur na dan in 7 dni v tednu ter bo normalno delovala 99,5 odstotka časa vsak dan med 00:00 in 24:00 (stopnja razpoložljivosti aplikacije je 1). Drugi primer: inženir za informacijsko varnost bo takoj po prijavi opažene slabosti informacijskega sistema ali nastopa varnostnega incidenta (časovni roki in zagotovljena sredstva se določijo s pogodbo) izvedel vse potrebne ukrepe za odpravo posledic ter za preprečitev ponovitve podobnega incidenta v prihodnje. Če stranka s ponudbo ali z izvajanjem informacijskih storitev ne bo zadovoljna, bo lahko poiskala boljšega ponudnika na trgu. Ponudniki storitev (v tem primeru informatiki) bodo zato visoko motivirani za prodajo čim večjega števila čim bolj kakovostnih storitev svojim strankam znotraj in tudi zunaj holdinga. Opise obstoječih informacijskih produktov (aplikacij) in storitev (procesov) Področja za informatiko si lahko ogledamo na intranetni strani RazsirjeniKatalogAplikacij.pdf. Procesi (storitve) Organizacije in informatike HSŽ Informatiki bodo svoje delo, ki ga opravljajo v okviru informacijskih projektov in poslovnih procesov prodajali kot informacijske storitve vsem zainteresiranim uporabnikom. Pri tem bodo morali zagotavljati ustrezno kakovost, učinkovitost in poslovno-informacijsko varnost svojih storitev, hkrati pa še dosegati zadosti visoko dodano vrednost, da bodo tržno konkurenčni in da bo njihovo delo rentabilno. Na Shemi 1 je predstavljen osnutek predloga šestnajstih (od 1.1. do 3.7.) bodočih procesov (storitev) organizacije in informatike HSŽ kot jih določa Kodeks informa- Shema 1: Procesi organizacije in informatike Holdinga SŽ (osnutek predloga) Vir: prirejeno po Kodeksu informacijske varnosti SŽ in po Katalogu poslovnih aplikacij SŽ

15 Revija Slovenskih železnic julij avgust Informatika cijske varnosti SŽ, na Shemi 2 pa je pripadajoči organigram. Vidimo, da je proces razvijanja in vzdrževanja poslovnih aplikacij (zeleno območje na Shemi 1) temeljni poslovni proces Organizacije in informatike. Uporabljeni naziv bodoče organizacijske enote izhaja iz dveh korakov tega temeljnega procesa: poslovne procese najprej organiziramo (A), nato pa informatiziramo (B). Kakovost, učinkovitost in informacijska varnost produktov (aplikacij) in procesov (storitev) Področje največjega poslovno-informacijsko-varnostnega tveganja predstavljajo aplikacije in podatki, ki se obdelujejo z njimi, zato kakovost, učinkovitost in informacijska varnost pri razvoju, vzdrževanju in uporabi poslovnih aplikacij odločilno vpliva tudi na kakovost, učinkovitost in informacijsko varnost ter poslovanje SŽ v celoti, saj so vsi ključni poslovni procesi na SŽ že (ali pa še bodo) informatizirani. Cilj strateškega projekta uvajanja Politike informacijske Tabela 1: Poslovne kazalnike določa Kodeks informacijske varnosti SŽ. Vir: strani 33 in 66 Poslovni kazalniki kakovosti, učinkovitosti in informacijske varnosti po Kodeksu informacijske varnosti SŽ RAVEN ZRELOSTI RAVEN 1 RAVEN 2 RAVEN 3 RAVEN 4 RAVEN 5 OPIS RAVNI ZRELOSTI* KOMPETENC IN POSLOVNIH PROCESOV po P-CMM, CMM in CMMI VZPOSTAVLJENE FUNKCIJE ZA ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJSKE VARNOSTI STOPNJA** RANLJIVOSTI PRISPODOBA ZA OBSEG IN KAKOVOST STORITEV INFORMATIKOV ZAČETNA (nekompetentna, improvizirana in kaotična) jih ni KRITIČNA za poslovanje podjetja Vzdrževalci informacijske tehnologije (IT) UPRAVLJANA (sledljiva in ponovljiva) jih ni ZELO VISOKA Upravljalci informacijske tehnologije (IT) STANDARDIZIRANA (s kakovostno predvidljivimi rezultati in dokumentirana) Glavni inženir za informacijsko varnost (CISO), Direktor za informacije (CIO) in Varnostni forum SPREJEMLJIVO VISOKA IN DOKUMENTIRANA Projektanti informacijskih rešitev in razvijalci poslovnih aplikacij KVANTITATIVNO UPRAVLJANA (s količinsko predvidljivimi rezultati, merjena in nadzorovana) CISO, Oddelek za informacijsko varnost, CIO in Varnostni forum NIZKA, OCENJEVANA IN NADZOROVANA Arhitekti tržno uspešne poslovnoinformacijske strategije podjetja OPTIMIZIRANA (neprestan razvoj kompetenčnih prednosti in izboljševanje poslovnih procesov je integrirano na ravni podjetja) CISO, Oddelek za informac. varnost, CIO, Varnostni forum in Klub inovatorjev STALNO NAJNIŽJA (dosledno upoštevanje priporočil ISO 27002) Inovatorji na področju poslovno-informacijske strategije dosegajo prevlado podjetja na mednarodnih trgih DODANA VREDNOST Zelo nizka (nekonkurenčnost) Nizka Srednja Visoka Zelo visoka Opombe: * P-CMM je kratica za Model stopenj razvoja sposobnosti upravljanja človeških virov; CMM je kratica za Model stopenj zrelosti procesa razvoja programske opreme; CMMI je kratica za Integrirani model stopenj razvoja zrelosti procesov ** Ranljivost je šibkost, ki lahko ogrozi ali povzroči škodo na poslovno-informacijski dobrini podjetja. varnosti na SŽ (rdeče območje na Shemi 1) je doseči in nato ohranjati najmanj tretjo raven zrelosti (Tabela 1), zato se bo projekt, potem ko bodo doseženi njegovi strateški poslovni cilji, preoblikoval v podporni proces stalnega zagotavljanja poslovno-informacijske kakovosti in varnosti Holdinga SŽ. Nosilec tega procesa je glavni inženir za informacijsko varnost (CISO), nosilec celotne funkcije organizacije in informatike pa Shema 2: Organigram Organizacije in informatike Holdinga SŽ (osnutek predloga) Vir: prirejeno po direktor za informacije (CIO). Vodja sedanjega projekta za izvajanje procesov (storitev) od 3.1. do 3.7. (Shema 1) še potrebuje pooblastila CISO, kot so določena na 57. strani Kodeksa. Sklep V zadnjem času je v vzponu računalništvo v oblaku (angleško: Cloud Computing), katerega strateški poslovni cilj je tržna prevlada na področju izvajanja storitev upravljanja informacijske tehnologije (modro območje na Shemi 1 in Raven 2 v Tabeli 1). Zato in zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti, učinkovitosti in informacijske varnosti je treba kompetence informatikov in obseg njihovih informacijskih storitev čim prej dvigniti na ravni 3, 4 in 5, vrednosti poslovnih kazalnikov pa natančno razčleniti in določiti v storitvenih pogodbah (SLA). Pri tem bodo največjo dodano vrednost zagotavljali procesi (storitve) od 1.1. do 1.5. in od 3.1. do 3.7. (Shema 1). Viri: CMMI-SVC (Integrirani model stopenj razvoja zrelosti procesov - za storitve):

16 14 Fotoreportaža Miško Kranjec Delo brez strehe nad glavo Desetarjevo moštvo»dober dan, vodja progovnih del tu. Delovna skupina bi delala na tiru 14 na postaji Ljubljana. Z delom bi začeli ob 6h 15. Prosim za obveščanje o vožnji vseh vlakov prek tira 14. Podpis št. 2, Rale Slepčević.Tukaj prometnik št. 9 Pančič. Razumel.«življenjsko dobo, najprej nekje na glavni progi, nato pa na tiru 14, ki vodi od kurilniškega do pralniškega dela postaje. Medtem ko je nekaj fantov iz skupine čistilo še zadnje ostanke gramoza, so drugi štirje že sestavili stroj za vijačenje tirnih spon in z njim sonce že hudičevo pripekalo, znoj pa je pošteno namočil majice na hrbtih fantov, so izpraznjena mesta začele zasedati zamenjave. Kot bi trenil, se je 100-kilogramski prag preselil iz pripravljenega kupa pod tirnice. Še nekaj udarcev s težko macolo in že je ležal natančno na mestu, označenem z znamenjem na tirnici. Eden od fantov je tirnico privzdignil z vzvodom, drugi je podložil jekleno ležišče, tretji je nastavil vijake, zapel je stroj in vijaki so se zavrtali v trdo hrastovino kot v maslo. Kmalu so bili vsi pragovi pritrjeni in gramoz je spet letel, a tokrat v drugi Tako je še pred sončnim vzhodom potekal telefonski pogovor med vodjo delovne skupine Sekcije za vzdrževanje prog Ljubljana, desetarjem, kot ga kličejo fantje iz njegove skupine, in dežurnim prometnikom visoko nad njim v centralni postavljalnici. Trenutek zatem so na tiru 14 zapeli krampi in vile in gramoz je letel po zraku kot baražni ogenj. Kot bi trenil, ga ni bilo več med pragovi, tistimi trhlimi in razpokanimi, ki so že pred časom preživeli svojo odvijali vijake, ki pritrjujejo tirnice na pragove. Še dva udarca s krampoma, da sta se konici zapičili globoko v hrastovino, poteg dveh parov močnih rok in odsluženi prag se je pridružil kupu enakih ob strani proge ter naredil prostor mlajšemu, nič več primernemu za obremenitve glavne proge, a še vedno dovolj dobremu za malo obremenjeni stranski tir 14. Ko je kakih deset pragov, označenih za zamenjavo, že ležalo ob strani in je poletno

17 Revija Slovenskih železnic julij avgust Fotoreportaža smeri, nazaj med pragove. Ta scena se je ponovila še enkrat, nato pa so roke zagrabile težke spodbijalke, njihovi bencinski motorji so zahrumeli, tla so se tresla ob vibriranju konic, zapičenih v gramoz, ki se je sesedal, lezel pod pragove in jih grabil v čvrst objem. Delovna skupina pod komando»desetarja«raleta je delala kot namazan stroj, četudi je sonce, obešeno visoko na nebu, neusmiljeno žgalo in je temperatura zlezla že krepko čez 30 stopinj. In ko se je ura približala drugi, je tir izgledal, kot da se na njem ni nič dogajalo, le del proge je bil videti bolj nov, tirnice nekam bolj ravne, vijaki pa so se ponašali s svežo črno katransko zaščito. Fantje so naložili stroje na kamionček, vile, krampe in drugo ročno orodje na samokolnice in ga odpeljali v svojo»bazo«- starejšo železniško stavbo nedaleč stran ob Vilharjevi, kjer imajo pisarno, garderobo in skladišče. Delo na tiru 14 je bilo opravljeno, a že jih je čakalo naročilo za naslednji dan, saj jih je nekje drugje čakal tir, prav tako potreben njihovega posega. ter s tem za varen in nemoten promet. Četudi je to delo težko, v vročini, mrazu, dežju in snegu ter fizično skrajno naporno, saj je treba vzdigovati in prenašati težke pragove in stroje ter še težje tirnice, pa ostaja v senci drugih železniških poklicev, kot da ne zahteva nič več kakor dvoje močnih rok. A ni tako, to delo je specifično in poleg rok zahteva tudi znanje in izkušnje. Zaradi let in zdravstvenih težav čedalje več odhajajočih delavcev se ne da kar tako nadomestiti z nezaposlenimi iz propadajočega slovenskega gradbeništva, ki čedalje bolj trkajo na vrata, pa tudi z mehanizacijo ne, četudi je te čedalje več na deloviščih. Povprečna starost je že sedaj 48 let in kaj kmalu bo treba razmišljati, kako naprej dokler bodo desetar Rale in njegovo moštvo še lahko pokazali, kako se dela. In delati resnično znajo, to sem videl, ko sem snemal to reportažo. Tako kot delavci iz Raletove skupine, skrbi vsak dan še 230 drugih delavcev na progi za vzdrževanje železniške infrastrukture 640 km tirov, 924 kretnic, 4 kilometrov mostov ter brežine in 400 nivojskih prehodov na območju Sekcije za vzdrževanje prog Ljubljana, ene od štirih takih sekcij Slovenskih železnic,

18 16 Reportaža Igor Fabjan Finska Hranijo tudi najstarejši primerek lokomotive, narejene na Finskem. Poslednji vagoni carskega vlaka Domačini radi potožijo, da daljša potovanja z vlakom na Finskem niso posebno priljubljena. Kljub na prvi pogled primernim naravnim danostim brez omembe vrednih vzpetin za gradnjo razvejane železničarske infrastrukture povezave niso najboljše. A prostrana dežela se vendarle ponaša z enim najlepše urejenih železničarskih muzejev v Evropi, ki ponazarja dolgoletno zgodovino razvoja finskih železnic vse od skromnih začetkov leta Dobrih petdeset kilometrov severno od prestolnice Helsinki je v mestecu Hyvinkää urejen finski železniški muzej Suomen Rautatiemuseo. Ponaša se s častitljivo starostjo, saj je bil ustanovljen že daljnega leta Takrat sicer nedaleč stran od glavne železniške postaje v Helsinkih. Zaradi pomanjkanja prostora pa so ga leta 1974 preselili na novo lokacijo, kjer so lahko prvič razstavili tudi restavrirane lokomotive. Muzej je urejen na opuščeni železniški postaji in nekdanjih železničarskih delavnicah, v katerih so skrbeli za vlake na progi med mestoma Hyvinkää in Hanko, ki je bila odprta že leta 1873, tovorni promet po delu nekdanje trase pa poteka še danes. Muzejska lokacija je z vrsto starih lesenih zgradb in številnimi ohranjenimi tiri naravnost idealna. Večina skrbno obnovljenih zgradb izvira iz začetka 19. stoletja, v njih pa je so bile urejene postaja s čakalnico, različne delavnice, domovi za delavce na železnici in še kaj. Za muzej danes skrbi Fundacija ob podpori Finskih železnic in mesta Hyvinkää, pri delu pa pomagajo tudi številni prostovoljci. Pred dvema desetletjema se je Finska spopadala z gospodarsko krizo in takrat so v muzeju ostali brez mestne pomoči. A k sreči je na pomoč priskočilo ministrstvo za izobraževanje, in ob stoti obletnici ustanovitve muzeja so leta 1998 odprli prenovljene razstavne prostore. Med drugim so bili tudi eden prvih muzejev na Finskem s svojo spletno stranjo in sicer od leta Razkošje na kolesih Muzej se vse od začetkov razvija počasi, v skladu z razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Danes hranijo kar dvajset tisoč eksponatov, od katerih so razstavljeni le najbolj zanimivi! Med železničarskimi kompozicijami največ pozornosti vzbujajo edini še ohranjeni vagoni, ki so bili izdelani leta 1870 za ruskega carja Aleksandra II., ko je iz Sankt Peterburga obiskal Takšni avtomobili so vozili po tirih med obema svetovnima vojnama. Ohranjenih je več drezin na ročni pogon. Finsko, takrat avtonomni del ruskega carstva. Vsi drugi carski vlaki so bili namreč uničeni po revoluciji leta Origi- Najstarejša parna lokomotiva je iz leta 1868, narejena pa je bila v Angliji. Na ogled je tudi oprema nekdanjih kondukterjev.

19 Revija as Slovenskih hželezn železnic julij avgust uj avg ust Reportaža Le redki eksponati so izpostavljeni vremenskim vplivom. nalno kompozicijo je sestavljalo šest vagonov, od katerih so se ohranili trije. Med njimi je najrazkošnejši carjev vagon izdelan v Nemčiji in opremljen z najboljšimi materiali. Stene in pohištvo so oblekli v zeleno obarvano usnje, stropi so bili prevlečeni s svilo, pohištvo je Carski salon je odet v dragocene materiale rdeče barve. Muzej obsega odlično restavrirano staro železniško postajo. Ob stoti obletnici muzeja so prostore temeljito obnovili. bilo narejeno iz afriškega lesa, tla pa so prekrivale dragocene volnene preproge. Druga dva vagona salonski in caričin pa so izdelali v Helsinkih. Slednji je odet v modro svilo, salon pa se bohoti v razkošnih rdečih barvah. Zunanjost vagonov je pobarvana temno modro in okrašena z zlatimi cesarskimi simboli. Razkošje se je kazalo tudi z najsodobnejšimi tehnologijami takratnega časa. Tako so bili vagoni udobno ogrevani, izdatno osvetljeni ter so premogli toaletne prostore. Vagoni so se ohranili le zaradi srečnega naključja, da so bili v času revolucije shranjeni na Finskem in ne skupaj z drugimi carjevimi vlaki v Sankt Peterburgu. Od parnih lokomotiv do knjižnice V muzeju hranijo petindvajset parnih lokomotiv, med katerimi je najstarejša B1 številka 9. Izdelali so jo leta 1868 v Angliji. Najstarejša ohranjena lokomotiva, narejena na Finskem, pa je A5 iz leta Ponosni so tudi na precej novejše lokomotive. Zadnja pridobitev je dizelsko električna lokomotiva Dr13 iz leta 1965, ki so jo temeljito obnovili tako, da danes brezhibno deluje. Poleg lokomotiv in vagonov je razstavljenih še nekaj zanimivih avtomobilov, prilagojenih za vožnjo po železniških tirih. Davno minule čase je mogoče okušati še v prostorih, ki so bili nekoč namenjeni urejanju prometa, vodenju železniške postaje in prodajanju vozovnic. Za nazornejši prikaz skrbijo v stare uniforme oblečene lutke, številne uniforme in pripomočki zaposlenih na železnici pa so razstavljeni v vitrinah. Pomemben del muzeja je tudi bogata knjižnica, v kateri hranijo več kakor deset tisoč knjig in kar okrog sto petdeset tisoč fotografij o železniškem prometu. Knjižnica je namenjena predvsem raziskovalcem, za obisk pa se je treba dogovoriti vnaprej. Dragoceni žetoni Med prvimi eksponati muzeja so bili pred več kot stoletjem žetoni nekakšne značke podobne medaljam, ki danes veljajo za pravo redkost. Prvo zbirko žetonov je muzeju leta 1900 podarila baronica Sophie Stjernvall, bili pa so last njenega moža barona Knuta Stjernvalla, ki je bil eden izmed prvih ustanoviteljev železnic na Finskem. Večina izmed več kakor petdesetih žetonov je bila ruskega izvora, podeljevali pa so jih ob odprtju novih železniških prog. Z njimi so za zasluge odlikovali najvišje uslužbence na železnici in inženirje, vsak žeton pa je imel vgravirano ime ali inicialke lastnika, ki je imel pravico do brezplačnega prevoza z vlakom. Do pet centimetrov veliki žetoni so bili narejeni tudi iz zlata in srebra ter so pomenili pravo draguljarsko umetnino. Dragocena zbirka danes obsega več kakor sto petdeset žetonov in je enkratna na svetu, na ogled pa jo postavijo le ob posebnih priložnostih.

20 18 Reportaža Boštjan Kokalj Mont Blanc Drugega julija 2011 je ob naša revija Nova proga stala na najvišjem vrhu Evrope, na Mont Blancu (4.810 m). V družbi štirih sotrpinov in revije sem se uspešno povzpel na kupolo gora Alp, z eno besedo Vrh na tem koncu sveta. Masiv Mont Blanca, slovensko Bela gora, se nahaja v Savojskih Alpah na meji med Francijo in Italijo, vrh leži v Franciji. Prvi vzpon na vrh tega ledenega kolosa pred več kakor dvesto leti, 8. avgusta 1786 štejemo za začetek alpinizma. Pogosti nagli vremenski preobrati na Mont Blancu lahko v zelo kratkem času spremenijo mirne in soncu močno oblegane običajne poti v človeku sovražen pekel. Nerazsodnost zaradi izčrpanosti in neprilagojenosti na višino, nenadne nevihte, podhladitve, v megli in sneženju izgubljena sled ter padci v ledeniške razpoke vsako leto pripomorejo k skoraj trimestnemu številu žrtev. Pa čeprav reševalni helikopterji Gendarmerie ob primernem vremenu za letenje ponesrečence spretno pobirajo, tako da marsikdo, ki bi bil včasih že pokopan, preživi. Proti najvišji kupoli Alp smo se odpravili v večernih urah 30. junija iz Ljubljane in prispeli pod cilj v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Vožnja je potekala prek Italije skozi montblanški predor v Chamonix in nato naprej do St. Gervaisa. Za 750 kilometrov dolgo pot smo z vmesnimi postanki potrebovali dolgih osem ur vožnje. Iz St. Gervaisa smo se z zobato železnico povzpeli do postaje Col de Voza (1.653 m). Povzpeti bi se morali z vlakom do končne postaje Nid d Aigle (2.380 m), vendar smo morali zaradi popravila zobate železniške proge izstopiti že tu. Od tu naprej smo imeli štiri ure vzpona do koče Tête Rousse (3.167 m) in nato še dobri dve uri do koče Aiguille du Gouter (3.817 m). Vzpon smo pričeli s strmo bližnjico proti železniški postaji Bellevue (1.794 m), kjer se konča gozdna meja, in od tam naprej v ključih po levi skalni stopnji do zgruščene kotanje. Spremljala nas je edinstvena pokrajina z neboječimi pogledi kozorogov. Nad zgruščeno kotanjo pa je živopisnega cvetja konec. Tu in tam pripleza izza skale še kak kozorog, pokrajina pa je z razbito kamenino granitom videti kot odlagališče rjastega železa. V nadaljevanju smo bili po četrti uri hoje že na prvem ledeniku, kjer stoji na majhni ploščadi koča Tête Rousse (3.167 m). Na ledeniku pred kočo nam je gorski policist preprečil nadaljnji vzpon do koče Aiguille du Gouter, kajti koča je bila prenatrpana in ni več sprejemala plezalcev. V tujini je običaj, da imajo pri prenočitvah prednost gorski vodniki s svojimi strankami, zato smo si morali urediti prenočišče v koči Tête Rousse. Začuda smo tu dobili prenočišče na skupnih ležiščih. Ker nismo imeli časa za višinsko aklimatizacijo, nam je pomanjkanje kisika že tu povzročalo rahle glavobole. Lajšali smo si ga s posedanjem in dremanjem z mislimi na jutrišnji dan. Med tem smo nad nami opazovali dramo reševanja plezalcev s helikopterjem. Dvakrat na dan je treba reševati ljudi, ki se poškodujejo pri izredno nevarnem prečenju ozebnika malo višje, po katerem iz šeststo metrov visoke stene neprestano grmeče pada kamenje. Prvotni načrt je bil vstati ob enih zjutraj in se ob pol dveh vzpeti. Vendar nas je presenetilo vreme. Kljub dokaj stabilni vremenski napovedi je na gori pihal veter okrog sto kilometrov na uro. Veter je do naslednjega popoldneva izgubljal svojo moč. Tako smo se odločili, da gremo kljub vetru proti vrhu in da se bomo sproti prilagajali razmeram. Še malo smo pospali in vstali ob 3.30, ob štirih pa smo se začeli vzpenjati. Že na etek vzpona na postaji zobate železnice Bellevue (1.794 m) Na pobočjih Mont Blanca ne manjka živopisnega cvetja. Pokrajina z razbitim granitom je videti kot odlagališče rjastega železa.

21 19 Reportaža Neboječi kozorogi - capra ibex linnaeus Revija Nova proga na metrih nad morsko gladino Poplezavanje po skalnem rebru tik pred kočo Cabane de I Aiguille du Gouter začetku vzpona preko Aiguille du Gouter smo prečili že tolikokrat tragično omenjeni nevarni koluar. Nadaljevali smo po desnem skalnem rebru razbite granitne stene in v poplezavanju druge težavnostne stopnje v dobrih dveh urah dospeli do koče Cabane de l Aiguille du Gouter, ki stoji na zahodni strani tik pod vrhom Aiguille du Gouter. Koča je bila res natrpana s plezalci z vsega sveta. Vsi so bili zbrani tu in čakali na ugodne razmere za naskok na vrh. S težavo sem v tej gneči prišel do termovke toplega čaja. Nato smo se posvetovali in odločili. Gremo na vrh. Po parih smo se s tovariši navezali na vrv ledeniško navezo in zopet v ključih šteli korake in v glavah poslušali razbijanje srca. Štirideset korakov, počitek, štirideset korakov, počitek. Vzpenjali smo se v smeri preko čedalje bolj strmega pobočja do bivaka Vallot (4362 m). Bivak Vallot je zgolj preživitvena škatla za nujne primere. Tu smo se malo ustavili, da smo se naveze zbrale skupaj in si utrujena telesa napolnili z energijo pred vzponom na vrh. Izza oblakov, s katerimi se je veter prav otročje poigraval, se je občasno že prikazoval naš vrh. Od bivaka Vallot naprej smo vsi spoznali pravi pomen višine in orkanskega vetra, ki je prek vršnega grebena Les Bosses (4.513 m) pometal že prav po himalajsko. Po naših ocenah je veter pihal s hitrostjo okrog osemdeset kilometrov na Veličastni razgledi iz belega v zeleno uro pri petnajstih stopnjah pod ničlo, kar pomeni občutek mraza minus 33 stopinj. Ob močnejših sunkih vetra smo se vzpenjali tudi po vseh štirih, borili smo se še z glavobolom in hlastali po zraku. Vrh je bil okrog štirinajstih»rezerviran«samo za nas. Od koče do vrha smo hodili štiri ure. Čudoviti razgled so zakrivali oblaki, nad nami ni ničesar več, pod nami pa ni točke, na kateri bi lahko počilo oko. Počutil sem se kot človek, kateremu so se izpolnile vse želje tega sveta. Na vrhu v vetru vztrajamo kratek čas. Skušam si čim več vtisniti v spomin in hitro nazaj navzdol. Greben se mi ne zdi več tako ozek. Lepo je. Navzdol gre precej hitreje. Kmalu smo spet pri bivaku Vallot. Čas je za požirek čaja, med pitjem od ugodja in utrujenosti kar zadremam. Ko se predramim, dobim občutek, kako majhna je vez med življenjem in smrtjo. Gremo naprej. Sestop je potekal po isti poti na ledenik Col du Gouter in naprej spust po skalni stopnji do koče Tête Rousse, kjer smo prespali. Naslednji dan smo nadaljevali sestop proti dolini do postaje Bellevue, kjer nas je pričakal zobati vlak, s katerim smo se peljali v dolino St. Gervaisa. V Chamonixu smo proslavili naš legendarno uspešni vzpon in popoldne zapustili prestolnico evropskega alpinizma, polni lepih vtisov in načrtov za v prihodnje. Levo so nevarne ledeniške razpoke»špaltne«, globoke tudi do 50 metrov Koča Tête Rousse v popoldanskem soncu (3.167 m) Veličastni sončni zahodi ne pustijo v posteljo Popravilo zobate proge na končni postaji zobate železnice Nid d Aigle (2.380 m) Če zobati vlak ne vozi po voznem redu, gremo pa peš. Načrti za v prihodnje so v glavi.

22 20 Tujina Ronald Ian Smith Ko so odprli železniško povezavo čez Veliko ožino (dansko: Storebæltsforbindelsen, angleško: Great Belt Fixed Link) med največjima danskima otokoma Sjælland in Fyn železniški predor leta 1997 in cestni most leta 1998, ter kombinirani cestni in železniški most čez Øresundsko ožino med Dansko in Švedsko julija 2000, je postalo mogoče potovati s Švedske na Dansko in v Nemčijo tudi po kopnem. Medtem se je promet prek nove povezave skoraj potrojil, dokaj hitro pa so se pokazale tudi gospodarske koristi. Območji Kopenhagen na Danskem in Malmö na Švedskem se razvijata izredno Računalniška slika morebitnega mostu čez ožino Fehmarn hitro in se zdaj tržita kot enotno gospodarsko območje. Prek te povezave vozijo tovorni vlaki in dolgi nočni potniški vlaki, dnevni potniški vlaki pa še vedno prečkajo ožino Fehmarn (dansko: Femern Bælt) s trajekti med Rødbyjem na Danskem in Puttgardnom v Nemčiji. Vlaki so posebne dizelmotorne garniture s štirimi vagoni, kajti trajekti sprejmejo vlake z največ štirimi vagoni. Daljše vlake je treba razdeliti in ranžirati, za kar pa bi bilo potrebno preveč časa. Zdaj načrtujejo novo povezavo prek ožine Fehmarn, ki bo zagotovila veliko več zmogljivosti v železniškem prometu in ki bo skrajšala čas prevoza med Kopenhagnom in Hamburgom s štirih in pol na tri ure. Tovorni vlaki bodo prek nove povezave pridobili 160 kilometrov krajšo pot. Tako bodo razbremenjene tudi železniške zmogljivosti med vzhodno in zahodno Dansko, ki že zdaj komaj zadostujejo. Čez ožino Fehmarn bosta potekala tako železniški kot cestni promet, cestninske postaje pa bodo na Danskem. Povezava bo zanimiva zlasti za tovor, ki se prevaža na sever in od katerega je 63 odstotkov namenjenega na Švedsko, 26 odstotkov na Dansko in 10 odstotkov na Norveško. Polovica tovora, ki se prevaža na jug, je namenjenega v Nemčijo, 45 odstotkov v druge države Zahodne Evrope in pet odstotkov v Vzhodno Evropo. Železnica prepelje trenutno pet odstokov tega tovora, cestni promet 28 odstotkov in pomorski promet 66 odstotkov. Železnice se nadejajo, da bodo z novo povezavo bolj konkurenčne in da bodo pridobile večji delež blagovnega toka. Prek nove povezave bodo potniški vlaki vozili s hitrostjo do 160 kilometrov na uro oziroma do 250 kilometrov na uro na dvotirni progi, tovorni vlaki pa s hitrostjo 100 kilometrov na uro pri 25-tonski osni obremenitvi. Za gradnjo povezave Fehmarn je bilo na Danskem ustanovljeno podjetje Fernern Pogled na ožino Fehmarn z nemške strani A/S kot hčerinsko podjejte družbe Sund & Baelt Holding A/S, ki je v stoodstotni lasti danskega ministrstva za promet. Družba Fernern A/S je konec lanskega leta imela 64 zaposlenih, sodeluje pa tudi z več kakor sto zunanjimi strokovnjaki. Njihova naloga je pripraviti strokovne podlage za novo povezavo, za katero se še ne ve, ali bo most ali predor. Vsekakor naj ne bi bila kombinirani most in predor, kot je povezava čez Øresundsko ožino, kajti morsko dno je v ožini Fehmarn v obliki črke U, in zato ni prostora za osrednji otok. Predor naj bi bil varnejši za pomorski promet, prevoz nevarnih kemikalij naj bi bil Ploščad za raziskavo morskega dna

23 21 Tujina Trajektna luka Puttgarden v Nemčiji Laboratorijska dela v luki Rødbyhavn Železniška infrastruktura v luki Rødby na Danskem Na trajektu med Rødbyjem in Puttgardnom prepovedan, toda dolgi cestni predor bi pomenil nevarnost za takšne nesreče, kot so se zgodile v več evropskih cestnih predorih v zadnjih letih. Poleg tega bi težave nastopile zaradi prezračevanja, kajti zgraditi bi bilo treba otok za prezračevanje, pa tudi reševanje udeležencev v cestnem prometu, če bi nastal požar ali nesreča. Most bi morda bil boljša rešitev, in sicer bi moral biti zgrajen tako, da bi bila cesta bila nad dvotirno železniško progo. Toda zato bi bila potrebna dodatna zaščita, saj bi se most raztezal prek izredno prometne pomorske poti, po kateri pluje štirideset tisoč ladij na leto, do leta 2030 pa bi jih utegnilo biti dvakrat več. Povezava Fehmarn bo dolga devetnajst kilometrov. Trenutno načrtujejo potrebne zmogljivosti za železniško in cestno infrastrukturo na priključkih na obeh straneh povezave. Veliko pozornosti namenjajo odpravi ozkih grl na železniški infrastrukturi. Mostova Fehmarnsund in Storstroms, ki povezujeta Kopenhagen in Rødby, sta enotirna, toda kratka, zato sta trenutno povsem prepustna. Večjo težavo bo pomenila 89 kilometrov dolga enotirna proga med Puttgardnom in Lübeckom v Nemčiji. Načrtujejo, da bi na njej zgradili drugi tir in jo elektrificirali do leta 2020, ko naj bi odprli novo povezavo s Skandinavijo. Pri projetku namenjajo veliko pozornosti vplivom na okolje in ponovni uporabi obstoječih objektov, ki bodo postali odvečni. Zlasti bo to pomembno pri Rødbyju, ki ima veliko železniško infrastrukturo in ta se večimoma ne uporablja. Povezava Fehmarn bo potekala po koridorju, ki je bil določen decembra Ta bo potekal vzhodno od pristanišč Puttgarden in Rødbyhavn. Danska in nemška vlada sta tretjega avgusta 2008 podpisali sporazum o sodelovanju in ustanovitvi podjetja za gradnjo. Sporazum sta leto pozneje ratificirala oba parlamenta. Maja lani so predstavili oceno prometnih tokov, in sicer naj bi do leta 2025 prek nove povezave vsak dan vozilo 40 potniških in 78 tovornih vlakov. Novembra lani je družba Fernern A/S končala obsežno študijo in priporočila, da bi bil predor pod morjem najboljša rešitev. Marca letos pa je bila končana dve leti trajajoča raziskava o vplivih na okolje. Predor, ki bi ga sestavljale tri cevi, in sicer dve za dvopasovno avtocesto in ena za dvotirno železniško progo, bi stal 5,1 milijarde evrov, most, po katerem bi potekala cesta in dvotirna proga, pa 5,2 milijarde evrov. Leta 2013 bodo znani izsledki raziskave o vplivih na okolje, in takrat se bodo na Danskem odločili, ali bo nova povezava most ali predor. Danski parlament je sicer prvega februarja letos potrdil začasni predlog danske vlade za gradnjo predora. Gradnja naj bi se začela sredi leta 2014 in končala sredi leta 2020, kar je dve leti pozneje, kot so prvotno načrtovali. EU bo predvidoma pripevala 335 milijonov evrov. Glede na velik gospodarski uspeh drugih povezav, ni nobenega dvoma, da tudi povezava Fehmarn ne bi bila smotrna in pomenila pomembnega člena v evropski transportni verigi. Za več informacij in novic o projektu lahko obiščete spletno stran Prerez morebitnega predora Ladja za raziskavo morskega dna

24 22 Tujina Ronald Ian Smith RAlpin stalno raste RAlpin AG, skupno podjetje družb BLS, Hupac, SBB Cargo in Trenitalia, vozi prek Švice vlake za prevoz tovornjakov, in sicer med terminaloma Freiburg in Breisgau v Nemčiji in Novaro v Italiji. Enajst vlakov na dan vozi od ponedeljka do petka, pet ob sobotah in trije vlaki ob nedeljah. Januarja letos je Ralpin prevzel tudi Hupacove storitve med Baslom in Luganom, in sicer en nočni vlak na dan. RAlpin deluje že od leta 2001, ko je 11. junija odpravil prvi vlak prek Alp. Od prvega januarja letos, ko mu je Hupac SA predal vse svoje storitve, je RAlpin postal edini operater vlakov»potujoča cesta«(nemško: Rollende Landstrasse) v Švici. Vlaki»potujoča cesta«so specializirani vlaki, z nizkopodnimi vagoni s posebnimi štiriosnimi podstavnimi vozički. Vzdrževanje teh vagonov je zelo drago. Višino cestnih vozil, ki je lahko največ štiri metre, skrbno merijo pri vsakem vozilu, ki zapelje na terminal. Največja bruto teža cestnega vozila je lahko 40 ton. Vozniki tovornjakov potujejo v spremljevalnem vagonu z ležalniki. Življenjska doba teh vagonov, ki so jih leta 2004 preuredili iz vagonov z ležalniki Švicarskih zveznih železnic, se izteka, in ne ponujajo več želenega udobja. Decembra 2010 so Švicarske zvezne železnice prodale podjetju Ralpin dvajset vagonov z ležalniki. Ti so do decembra 2009 vozili v nočnih vlakih med Zürichom, Ženevo in Rimom, nato pa so jih ukinili. Potnikov je bilo namreč čedalje manj oziroma so se rajši vozili z dnevnimi vlaki, ki so bili hitrejši. Vagone z ležalniki bodo prenovili, vanje vgradili klimatske naprave in zaprte toaletne sisteme. Voziti bodo začeli decembra letos ob spremembi voznega reda. RAlpin prepelje okrog sto tisoč cestnih vozil na leto, in sicer s tristo vagoni, ter dosega visok dejavnik obremenitve. Ta je lani znašal 88 odstotkov. Sto tisoči vlak, ki je peljal skozi novi predor Lötschberg Basistunnel, je bil prav vlak podjetja Ralpin, vlak št ! Ta je tretjega marca letos vozil iz Novare v Freiburg im Brisgau. Naslednji veliki uspeh za podjejte RAlpin je, da mu je švicarski zvezni urad za promet (BAV) podelil licenco za nadaljnje vožnje vlakov čez Alpe vse do leta Več informacij, v več jezikih, je na voljo na spletni strani www. ralpin.com. Pozor, ali je mogoče kakšen strojevodja v vlaku? V nedeljo, 21. avgusta, okrog 19.50, so bili potniki v vlaku Inter Regio 1738, ki vozi iz Briga na ženevsko letališče, zelo presenečeni, ko so med postajama Sion in Martigny iz zvočnika trikrat slišali vprašanje, ali je mogoče kakšen strojevodja v vlaku. Jean-Philippe Schmidt, predstavnik Švicarskih zveznih železnic (SBB) za stike z javnostjo, je potrdil, da se je to res zgodilo. Vlak so sestavljali lokomotiva Re 460, šest sodobnih vagonov EW1V in dva starejša Lokomotiva vrste 460 vagona Bpm. Nastala je napaka v omejevalniku hitrosti v lokomotivi. Varnostni in zaščitni predpisi dovoljujejo, da vlak v takih okoliščinah pelje naprej z normalno hitrostjo, če sta v kabini dva strojevodja. Če pa je v njej le en strojevodja, je treba hitrost zmanjšati na največ 80 kilometrov na uro. Ker med potniki v vlaku niti na postaji Martigny ni bilo strojevodje, je vlak moral zato voziti z zmanjšano hitrostjo do postaje Lausanne, na kateri so medtem našli še enega strojevodjo. Švicarske železnice razvijajo gostinsko ponudbo Švicarske zvezne železnice (SBB) razvijajo svojo gostinsko ponudbo v vlakih. Osemnajstega avgusta so v Zürichu predstavili prototip obnovljenega jedilnega vagona. SBB imajo osemnajst jedilnih vagonov. V program njihove obnove, ki bo sklenjena leta 2013, bodo vložili 6,5 milijona švicarskih frankov. Gostinske storitve v njihovih vlakih, pa tudi v vlakih TGV Lyria, ki vozijo med Francijo, Švico in Italijo, ter na progah družbe Zentralbahn zagotavlja podjetje Elvetino, ki je v celoti v lasti SBB. Elvetino ponuja gostinske storitve tudi v restavracijah in kavarnah na trinajstih švicarskih postajah. Menije v jedilnih vagonih spremenijo vsak mesec. Posebne in edinstvene menije ustvarja slavni švicarski televizijski kuhar Andreas C. Studer.

25 Revija Slovenskih železnic julij avgust Tujina SBB so se naveličale nogometnih razgrajačev Švicarske zvezne železnice (SBB) imajo čedalje večjo škodo zaradi vandalizma. Razgrajači med nogometnimi navijači pogosto poškodujejo vlake, s katerimi se peljejo, in povzročajo veliko škode tudi na železniških postajah. V skladu s švicarsko zakonodajo morajo železnice peljati vsakogar, ki ima vozovnico. SBB zato želijo spremembo zakona, tako da bi lahko zavrnile prevoz tistih, ki povzročajo težave oziroma škodo. Zavzemajo se tudi za to, da bi nogometni klubi najeli posebne vlake za prevoz nogometnih navijačev in prevzeli odgovornost za škodo v vlaku. Poleg tega se zavzemajo za uvedbo kombinirane vozovnice in vstopnice, s katero bi bilo mogoče ugotoviti imena in priimke potnikov, ki potujejo na nogometno tekmo. Taka vozovnica bi veljala le na določenih, najetih vlakih. Nogometne navijače peljejo običajno v starejših vagonih. Okna v teh vlakih je mogoče odpreti, razgrajači pa skozi njih velikokrat mečejo steklenice, ko mimo vozijo drugi vlaki. Zato SBB nameravajo vagone predelati tako, da oken ne bo več mogoče odpirati. Vandalizem je obžalovanja vreden pojav, zaradi katerega so taki ukrepi potrebni. Škotske železnice bodo obnovile vozni park Podjetje Scotrail, imetnik franšize za potniške vlake na Škotskem, je napovedalo, da bo novembra začelo obnavljati svojih štirideset tričlenskih elektormotornih vlakov vrste 334. Vlake je v letih izdelalo podjetje Alstom iz Birminghama. Zaradi večjih in dlje časa trajajočih začetnih težav so prvi vlaki začeli voziti šele 3. aprila Od prvotno naročenih 38 vlakov se je njihovo število povečalo na 40, ko je Alstom brezplačno izdelal še dva vlaka kot odškodnino zaradi začetnih težav. Pogodbo za prenovo vlakov v vrednosti štiri milijone funtov je pridobilo podjetje Railway Projects Ltd iz Derbyja, ki je dela zaupalo podizvajalcu, podjetju Brodie Engineering iz Kilmarnocka. Slednje bo zato zaposlilo dodatnih dvajset delavcev. V vseh vlakih bodo med drugim obnovili vse sedeže, teh je 183 v vsakem vlaku, prenovili talne in stenske obloge ter notranje prehode. Vlaki vozijo na območju mesta Glasgow, od 12. decembra lani pa tudi na progi Glasgow Airdrie Bathgate Edinburgh. Stadler prejel veliko naročilo iz Rusije Švicarski izdelovalec železniških vozil Stadler iz Bussnanga je iz Rusije prejel veliko naročilo za pogonske enote. Sto kosov štiriosnih dizelskih pogonskih enot v vrednosti 240 milijonov švicarkih frankov je naročil največji ruski izdelovalec železniških vozil Transmashholding. Pogonske enote bodo večje, kakor enote, vgrajene v Stadlerjeve vlakovne garniture, dolžine milimetrov, moči kw in namenjene za hitrost 160 kilometrov na uro. Transmashholding, ki ima okrog zaposlenih, bo do leta 2014 pogonske enote vgradil v petdeset vlakovnih garnitur, ki so jih naročile Ruske zvezne železnice (RZD). Vlečna vozila, v katere bodo vgrajevali Stadlerjeve pogonske enote, bodo izdelali v Transmashholdingovi hčerinski družbi Metrovagonmash v Mytishchi, v Moskvi, kjer dela približno ljudi. Ruske železnice so vpeljale turistični vlak med Moskvo in Pekingom Podjetje Russian Railway Tour skupna družba Ruskih zveznih železnic (RŽD) in podjetja Intourist je avgusta organiziralo vožnjo turističnega vlaka med Moskvo in Pekingom. Turisti so si na štirinajstdnevnem potovanju ogledali znamenitosti v mestih Kazan, Jekaterinburg, Novosibirsk, Krasnojarsk, Irkutsk, Ulan-Ude, Ulan Bator in Erenhot ter Bajkalsko jezero. Zabavno pa je bilo tudi samo potovanje, saj so za potnike pripravili bogat program z glasbenimi večeri, ogledi filmov ter jih pogostili z lokalnimi jedmi. Zanimivo je bilo tudi to, da so potnike nagovarjali v kar sedmih jezikih. Naslednja vožnja turističnega vlaka bo verjetno avgusta naslednje leto, ko je tudi najboljši čas za takšno potovanje (vir: RDŽ).

26 24 Zgodovina Nenad Pataky Otovski viadukt Razburljiva zgodovina belokranjske železniške proge od Novega mesta, prek Črnomlja do Metlike in Karlovca ni bila nikoli do konca pojasnjena. Progo so odprli 25. maja 1914, dvajset let po prispetju prvega vlaka v Novo mesto in le dva meseca pred začetkom prve svetovne vojne. Kaj je bil glavni razlog za zamudo pri gradnji, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Različni viri navajajo, da so za to krivi neusklajeni lokalni interesi, Južna železnica, ki se je bala konkurence, ali pa Madžari, ki niso hoteli zgraditi povezave med Karlovcem in Metliko. Kakor koli, proga je bila zgrajena prepozno, čeprav so Belokranjci od nje veliko pričakovali. Ob odprtju so praznovali povsod ob progi, osrednji proslavi pa sta bili v Metliki in Črnomlju. Dolenjske novice so 29. maja 1914 objavile čez celo prvo stran prispevek Dolenjski praznik belokranjska železnica otvorjena. V besedilu je opisan prihod slavnostnega vlaka v vse pomembnejše postaje od Novega mesta do Metlike. Odstavek o prihodu vlaka v Črnomelj se začne takole:»iz Metlike je došel slavnostni vlak v Črnomelj ob 2. uri 49 minut. Na kolodvoru je čakala množica, broječa več tisoč duš. V ospredju je bila cela vrsta skupin narodnih noš in sicer 2 belokranjski svatbi iz Doblič in Vinice, zeleni Jurij iz Adlešič in Vinice, istotako iz obeh krajev kresnice in predice iz Adlešič. V sredini je stala dolga vrsta črnomaljske šolske mladine, vihteč zastavice v slovenskih in cesarskih barvah. Pred otroci je bila skupina črnomaljskih deklet v stari črnomaljski noši, ki se nekoliko od druge belokranjske noše razlikuje. Zastopane so bile tudi narodne noše iz Dragatuša, kakor tudi iz Bojancev. Na desno in levo pa je obdajala narodne noše mnogobrojna množica ostalega ljudstva. Celo na višini pod mestno lozo so pozdravljale dohajajoči vlak dolge vrste ljudstva.«belokranjci so se borili tudi za podaljšanje proge od Črnomlja prek Vinice do Vrbovskega na Hrvaškem, do začetka del na tej trasi pa so spet čakali petindvajset let! Ko so končali več kakor šestdeset odstotkov gradbenih del, se je začela druga svetovna vojna. Po vojni oblast ni imela posluha niti volje za nadaljevanje gradnje, toda v razvojnih dokumentih občine Črnomelj (v predlogu občinskega prostornega načrta) ta načrt še vedno živi. Edino dejstvo je, da sta svetovni vojni nepovratno vplivali na slabo prometno povezavo Bele krajine s svetom! Na Belokranjski progi je nekaj imenitnih objektov, med katerimi je tudi najdaljši enocevni predor v Sloveniji (Semič, 1975 m), najbolj pa navdušuje 225 metrov dolg viadukt pri vasi Otovec, ki progo prepelje nad Otovski viadukt je med gradnjo v letih posnel Tomaž Lauko. Fotografije so shranjene v foto albumu Gradnja belokranjske železnice v arhivu Narodnega muzeja v Ljubljani. 26. septembra 1912 dolino med obronki Roga in Črnomljem. Na najglobljem delu je viadukt visok 32 metrov. Vas Otovec je na pobočju Vinske gore pod železniško postajo, ki je na nadmorski višini 207,5 metra. Otovec je imel leta prebivalcev, sto let pozneje pa le 77. Po najnovejšem popisu prebivalstva iz leta 2002 v Otovcu živi 50 prebivalcev. Zaradi tega tam ni bila predvidena železniška postaja. Vendar je v bližini še nekaj vasi, ki so zahtevale svojo postajo in so si jo končno izborile leta 1929, petnajst let po odprtju proge. Pod vasjo Otovec je cerkev sv. Jerneja, do Črnomlja pa so le dobri trije kilometri. Od železniške postaje se je odcepil industrijski tir do nekdanje vojašnice in skladišča JLA. Izvirni viadukt je imel dvanajst lokov, na sredini pa je bila postavljena železna mostna konstrukcija. Viadukt je v naklonu osem promilov proti Črnomlju. Most je gradilo podjetje Josip Lončarič iz Ljubljane, jekleno konstrukcijo na sredini viadukta pa so naročili v Gradcu. V Arhivu Narodnega muzeja v Ljubljani najdemo monografijo s fotografijami o gradnji Belokranjske proge. Fotografije pričajo o razmeroma hitri gradnji za ta čas zahtevnega objekta. Viadukt je brezhibno deloval vse do leta 1943, čeprav so se partizanske diverzantske akcije začele takoj po začetku vojne, ko je Belo krajino okupirala Italija. Po kapitulaciji Italije je bilo v Beli krajini vzpostavljeno osvobojeno območje, na katerega so zavezniki z letali dovažali orožje in hrano, odvažali pa ranjence. Partizanske 26. februarja maja julija 1913

27 Revija Slovenskih železnic julij avgust Zgodovina 26. avgusta oktobra novembra 1913 enote so 5. oktobra 1943 minirale viadukt oziroma železno konstrukcijo viadukta in tako preprečile nemški vojski oskrbo svojih enot. Na sliki v arhivu knjižnice Mirana Jarca iz Novega mesta lahko vidimo viadukt po rušenju. Železna mostna 2. aprila 1914 konstrukcija je padla v dolino in tam dočakala konec vojne. Leta 1945, takoj po osvoboditvi, so se začela dela na trasi od Novega mesta do Metlike in naprej, ker je bilo treba očistiti in obnoviti več objektov, med drugim tudi predor Semič in mostove čez Krupo in Kolpo. Med 3. julijem in 7. septembrom 1946 so na progi med Otovcem in Bubnjarci (Hrvaška) organizirali mladinske delovne akcije. Mladinske brigade so v tem času položile 17,5 kilometra tirnic in zamenjale pragov. Viadukt Otovec pa so gradili strokovnjaki. Ker je takrat zmanjkovalo železa, so železo z mostne konstrukcije, ki je rjavelo pod viaduktom, uporabili pri obnovi mostu pri Žirovnici na Gorenjskem, osrednji del Otovskega viadukta pa so zamenjali z dvema dodatnima kamnitima lokoma, tako da je danes celotni viadukt iz kamna. Dela na vseh objektih so končali februarja 1947, ko je ponovno stekel promet med Ljubljano, Metliko in Karlovcem. Ko so odprli belokranjsko progo, je bila dovoljena hitrost čez viadukt 20 kilometrov na uro. Danes tam vlaki vozijo s hitrostjo 70 kilometrov na uro. V avli železniške postaje Metlika si lahko ogledamo nekaj zanimivih fotografij iz zgodovine belokranjske proge. Otovski viadukt zagledamo z magistralne ceste Semič Črnomelj pri vasi Lokve. Bolj bomo uživali, če se v Belo Krajino odpravimo z vlakom, izstopimo na postaji Otovec in se po cesti spustimo v dolino. Od postaje do viadukta je le tristo metrov. Tam bomo našli nekaj dobrih pozicij za fotografiranje. Od viadukta do središča Črnomlja je le tri kilometre, celotna Bela Krajina je raj za sprehode, kolesarjenje in oddih. Od Črnomlja do Kolpe je le deset kilometrov (Adlešiči), a na Kolpi je mogoče vse: taborjenje, kopanje, veslanje, ribolov ali preprosto uživanje ob popolnoma bistri vodi. Kolpa pa ni edina zanimiva reka v Beli krajini. Vzemimo si čas in obiščimo izvir reke Krupe, ki je le tri kilometre od postaje Gradec. Pri Črnomaljskem»tromostovju«se združita Dobličica in Lahinja. Bela krajina je tudi dežela kakovostnih vin, vinograde pa sledimo ob progi takoj, ko vlak pripelje iz semiškega predora in se spuščamo proti Otovcu. Bela krajina pa je tudi zgodovinski kraj z mnogimi gradovi (Črnomelj, Gradec, Metlika) in dokazi o tisočletnem bivanju na tem področju. Na koncu, pogled v prihodnost. Tretja razvojna os je nova priložnost za Belo krajino, ki je organsko povezana s Hrvaško, ki bo kmalu v Evropski uniji. Spet bo lažje prehajati mejo in ekonomske ter zgodovinske povezave bodo obnovljene. Tretja os bo povezala slovenske avtoceste s hrvaškimi, vendar se sprašujem, ali bi bilo mogoče kaj narediti tudi na področju železniške infrastrukture? Komunikacije prinašajo razvoj, tako kot je to bilo pred sto leti. Čeprav mnogi menijo, da v času avtocest in interneta železnice niso prioriteta, evropske izkušnje govorijo, da je prihodnost v tirnem prometu. Zakaj pri tretji razvojni osi ni predvideno dokončanje železniške povezave med Črnomljem in Vrbovskim na Hrvaškem, ko je bilo sedemdeset odstotkov trase in objektov že narejenih pred drugo svetovno vojno? Morda lahko kaj naredimo tudi pred gradnjo tretje razvojne osi, na katero bodo Belokranjci čakali še deset do dvajset let. Na primer, zakaj ni vlakov med Metliko in Ljubljano ob sobotah popoldne? Če želimo, da se z vlaki vozijo tudi turisti, pohodniki, kolesarji, kopalci in izletniki, izboljšajmo vozni red. Morda bi se to dalo narediti z manjšimi dodatnimi denarnimi sredstvi. Za investicije, kot so povečanje potovalne hitrosti in sodobnejši vlaki, ki zahtevajo dodatna sredstva, se Slovenske železnice in Belokranjci morajo še boriti. Med drugo svetovno vojno, leta 1943, je bil viadukt porušen. Fotografijo neznanega avtorja hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v Posebni zbirki Boga Komelja.

28 26 Prosti čas Sindikat vozovnih preglednikov Slovenije Športno srečanje v Strunjanu Sto dvajset članov sindikata vozovnih preglednikov Slovenije se je 25. junija družilo na tradicionalnem srečanju, tokrat v Strunjanu. Za organizacijo srečanja so poskrbeli člani iz PE Divača. V zelo prijetnem vzdušju in lepem vremenu smo se pomerili v malem nogometu in odbojki na mivki. Prvo in drugo mesto v malem nogometu je osvojilo moštvo PE Divača, ki je izrabilo prednost domačega terena. V svojih vrstah imajo zelo dobre igralce, celo nekdanje nogometaše, ki so nastopali v prvi, drugi in tretji slovenski nogometni ligi. Tretje mesto je osvojil Zalog, ki je pokazal zelo lepo nogometno igro. Če bi se jim sreča nasmehnila, bi se lahko uvrstili višje. Nekaj članov žal ni moglo nastopiti, nekateri pa so bili prerazporejeni v druge delovne enote. Četrto mesto je osvojilo moštvo Ljubljana, ki je letos nastopilo v precej spremenjeni in nekoliko zdesetkani sestavi. Zaradi službenih obveznosti ali zdravstvenih težav ni bilo nekaj igralcev. V odbojki je prvo mesto osvojil Koper, drugo mesto Maribor, tretje Zalog Ljubljana, četrto PE Ljubljana in peto mesto Pragersko. Dragan Radić Moštvo PE Divača Moštvo delovišča Zalog Moštvo delovišča Koper Moštvo delovišča Ljubljana Srečanje planincev železničarjev bivše Jugoslavije Osemnajstega junija, ob štirih zjutraj, smo se planinci železničarji iz Ljubljane odpeljali z avtobusom v Celje in Maribor, kjer so se nam pridružili kolegi s Štajerske, in se nato skupaj zapeljali skozi Zagreb; Kutino, Županjo, Lipovac v Srbijo, v mestece Erdevik. Erdevik, ki se nahaja na jugovzhodu Fruške gore, si prizadeva postati turistično mestece. V njem živijo Srbi, Slovaki, Rusini, Hrvati in Madžari. Domačini si bili veseli, da smo se pri njih zbrali planinci železničarji iz Ljubljane, Celja, Maribora, Zagreba, Gospiča, Sarajeva, pa tudi iz Novega Sada, Priboja, Šabca, Vljakovca, Niša, Vranja in gostitelji iz Šida. Teden dni prej so organizirali turistično prireditev Sremska kulenijada V Erdeviku v Srbiji smo se zbrali planinci železničarji iz Slovenije, Hrvaške Bosne in Hercegovine in Srbije. tekmovanje v izdelavi suhomesnatih izdelkov, ki so podobni savinjskemu želodcu, vendar so dvakrat večji ter vsebujejo papriko in feferone. Okusa seveda ni mogoče opisati, kulen je treba enostavno poskusiti. Na velikih kmetijskih površinah raste veliko vinske trte, zato pravijo, da je v Erdeviku več vina kakor mleka in kraj je znan po dobrih vinih. Dobrodošlico ter prijetno bivanje in druženje so nam zaželeli predsednik srbskega planinsko-smučarskega društva Živan Radišić in predstavniki občine Šid. Tekmovali smo v teku v vrečah, metanju kamna z rame in v skoku v daljavo z mesta. Pozno v noč smo obujali spomine na srečanja in planinarjenje v nekdanji državi. Naslednji dan smo odšli na pohod po poteh sremske fronte, na krajše sprehode v okolici Erdevika ali na ogled vinske kleti. Po kosilu so bili objavljeni rezultati tekmovanj, nato smo si stisnili roke, se poljubili in si obljubili, da se naslednje leto srečamo v Mariboru. Jure Boruta DLŽ VABI NA VOŽNJO Z VRTNO ŽELEZNICO Društvo ljubiteljev železnice Železna cesta vabi na vožnjo z vrtno železnico v soboto, 17. septembra in v soboto, 15. oktobra, v Železniškem muzeju Slovenskih železnic, na Parmovi 35 v Ljubljani.

29 Revija Slovenskih železnic julij avgust Prosti čas Nogometno moštvo SVPS Ljubljana Slovo v športnem duhu Dragan Radić Na srečanju članov sindikata vozovnih preglednikov Slovenije se je naš dolgoletni član Dragan Radić, ki se je nedavno tega upokojil, tokrat od nas poslovil še v športnem duhu. Legendo nogometne ekipe vozovnih preglednikov iz Ljubljane, ki je več kakor trideset let opravljal službo vozovnega preglednika in nadzornika vozovnih preglednikov, poznamo tudi kot zelo dobrega nogometnega sodnika, saj je skoraj dvajset let sodil v vseh nogometnih ligah Slovenije. Že nekaj let je tudi inštruktor kontrolor in svoje sodniško znanje prenaša na mlajše sodnike. Želimo mu še veliko, veliko dejavnih let! Sabadin Mešić ŠAH Ureja: Zvonko Mesojedec Primer 29 Črni ima materialno prednost, toda v njegovi poziciji ima prostor okrog kralja veliko slabosti. Ali lahko belemu, ki je na potezi, uspe met s polnim izkupičkom? Sokoljski : Saigin (Kijev, 1950) Zlogovna izpolnjevanka Iz navedenih zlogov sestavite štiri besede, ki jih zahtevajo spodnji opisi. Besede vpišite v vodoravne vrste lika tako, da pride v posamezno polje en zlog besede. V vodoravnih poljih dobite, brano od zgoraj navzdol, končno rešitev. MI - RA - DI - MA - E - FA - 1. NAL - JA - ON - TER - IN - IL azijska država z glavnim mestom New Delhi 2. naprava za prenos podatkov v banki naziv egiptovskih kraljev elektronska pošta, tuje Izpolnjevanka nasprotij Vsaki spodnji besedi poiščite besedo nasprotnega pomena (na primer GOR DOL). Začetnice besed nasprotnega pomena, vpisane v kvadratek na sredini lika, brane z vrha navzdol, dajo končno rešitev. 1. TIHO 2. POŠEVNO 3. ADAM 4. STAROST 5. SPREDAJ 6. IZHOD 7. RESNICA 8. VENA 9. PRAVICA 10. ZAPRTO 11. VOJNA Rešitev: 1. Tf3 gxf3 2. Lxh6 De7 [2...Te7 3. Dh7+ Kf7 (3...Kf8 4.Dh8+ Kf7 5. Dxg7+ Ke8 6. Lg6+ Tf7 7. Dxf7#) 4. Lg6+ Kf8 5. Dh8#] 3. Dh7+ Kf8 4. Dh8+ Kf7 5. Dxg7# Primer 30 Pozicija daje vtis, da ima beli rahlo pozicijsko prednost, ki pa ni garancija za kronanje z zmago. Toda beli, ki ima v rokah uvodno potezo, je videl dlje od nasprotnika in ga prisilil, da je položil orožje. Levenfish : Riumin (Moskva, 1936) Rešitev ugank iz junijske številke: Uganka Rešitev Iz dveh besed ena Bosphorus Europe Express Manjkajoče črke Logistična storitev Zahony Rešitev: 1. Sf6+ gxf6 [1...Kh8 2. Dxf8#]

30 28 Zanimivosti Mladen Bogić Železnica jim pomeni neskaljeno radost. Društvo ljubiteljev železnic Železna cesta Razgibano ob dvajsetletnici društva Društvo ljubiteljev železnic Železna cesta je sklenilo proslaviti svoj častitljivi jubilej 20 let obstoja s primernim dogodkom na območju Železniškega muzeja SŽ, kjer ima sedež. V soboto, 20. avgusta, je bil slavnostni dan. Aktivirali so člane, ki se ukvarjajo z modelnimi železnicami, saj so te poleg pravih tista stvar, ki se naseli najbližje srca. Pognali so vlakce na modularni maketi v 1. nadstropju muzeja, najbolj pa so se kajpak posvetili železnici tirne širine 7.25 palca, saj je z njo mogoče resnično»potovati«, čeprav za zdaj le v krogu. Tokrat sta bili na progi kar dve parni lokomotivi, ki sta ju pripeljala lastnika Branko Kovač in Miloš Jocif, mladi Primož Filiplič pa je prišel s svojim nadvse ličnim izdelkom ljubko miniaturno dizelko. Promet na progi je bil več kakor živahen in oba potniška vagona sta se veselila številnih gostov. Nepogrešljivi Miha Omerza je seveda tudi tokrat s svojim parnim traktorčkom stregel cestnim potnikom, dokler mu je ni zagodla vročina in je razneslo zračnico na prikolici. Pa Miha ne bi bil Miha, če ne bi nemudoma skočil v avto in se odpeljal kupit novo. Sonce je tega dne prav neznosno pritiskalo, tako da je bil obisk nekoliko manjši od pričakovanj. Kljub temu smemo biti zelo zadovoljni, saj takšni dogodki razgibajo življenje v Mali potniki so komaj čakali, da so smeli v vagone. muzeju in širijo vednost o njem. Zato smo muzejski delavci z veseljem sodelovali, z druženjem ob pleskavicah pa so se še tesneje spletale kolegialne vezi. Kar dve lokomotivi sta bili že navsezgodaj pripravljeni za vlakec VW drezino je bilo treba po kopnem spraviti do tira, zato so vsi navzoči junaško poprijeli. Pripeka je napravila obiskovalce nekoliko zamišljene. Vročina je zahtevala svoj davek. Miha je moral zamenjati počeno zračnico na prikolici svojega parnega traktorja. Ob zasluženi malici napetost popusti in življenje je lepo.

31

32 Soteska Save je bila na območju Revirjev vedno nekaj posebnega, tako z železniškega gradbenega vidika kot tudi po atmosferi, ki jo doživlja popotnik. Ni čudno, da je navdahnila tudi našega največjega upodabljajočega umetnika železnic. Akademski slikar Stane Kumar je leta 1970 upodobil postajo Zagorje v prav impresionistični maniri v tehniki olje na lesonitu (70 x 52 cm). Iz likovne zbirke Železniškega muzeja Slovenskih železnic

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE. Danfoss Link CC Centralni krmilnik. Pregled sistema in navodila za montažo. Danfoss Heating

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE. Danfoss Link CC Centralni krmilnik. Pregled sistema in navodila za montažo. Danfoss Heating MAKING MODERN LIVING POSSIBLE SI Danfoss Link CC Centralni krmilnik Pregled sistema in navodila za montažo Danfoss Heating Kazalo/pregled Danfoss Link sistema Pregled Danfoss Link sistema... 2 1.0 Pozicioniranje

Læs mere

Država nima denarja za vodovod

Država nima denarja za vodovod Vestnik, 1975: Po poskusu državnega udara, ki ga je vojska preprečila, vlada na Portugalskem znova mir. Če Gabrijela zmrzuje, slana več ne škoduje. Vreme: Sprva bo oblačno s padavinami, nato delno jasno.

Læs mere

»Stališča IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do 2050«

»Stališča IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do 2050« »Stališča IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do 2050«Inženirska akademija Slovenije je prepoznala, da Slovenija nujno potrebuje jasno, vzdržno in razvojno naravnano energetsko

Læs mere

Osnovni zum objektivi

Osnovni zum objektivi Ohranite vaše spomine! Skeniranje fotografij Revija za digitalno fotografsko izobraževanje avgust/september 2010 letnik 9 št. 49 IZVOD JE BREZPLAČEN Tiskano 20.000 izvodov Izbor objektiva ob nakupu fotokamere

Læs mere

Oglasili se vam bomo...

Oglasili se vam bomo... Oglasili se vam bomo... Kaj morate vedeti, ko se prijavljate na delovno mesto v drugi državi EGP? Evropska komisija Oglasili se vam bomo... Kaj morate vedeti, ko se prijavljate na delovno mesto v drugi

Læs mere

KABINET MINISTRA PRILOGA 1. ZADEVA: Predlog Zakona o davku na nepremičnine predlog za obravnavo

KABINET MINISTRA PRILOGA 1. ZADEVA: Predlog Zakona o davku na nepremičnine predlog za obravnavo KABINET MINISTRA PRILOGA 1 Številka: 007-457/2010/ Ljubljana, dne 15. julija 2010 EVA: 2009-1611-0048 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Predlog Zakona o davku na nepremičnine

Læs mere

Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK

Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK 1. Akcija CASHBACK je promocijska akcija podjetja Nikon CEE GmbH, Wagenseilgasse 5-7, 1120 Dunaj, Avstrija (v nadaljevanju:»nikon«). 2. Do sodelovanja

Læs mere

Poletje 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK

Poletje 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK Poletje 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK 1. Akcija CASHBACK je promocijska akcija podjetja Nikon CEE GmbH, Wagenseilgasse 5-7, 1120 Dunaj, Avstrija (v nadaljevanju:»nikon«).

Læs mere

11935/16 MKW/kok DGB 1

11935/16 MKW/kok DGB 1 Svet Evropske unije Bruselj, 11. oktober 2016 (OR. en) 11935/16 SOC 497 EMPL 323 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o imenovanju članov in nadomestnih članov upravnega odbora Evropske

Læs mere

CESTNO PODJETJE LJUBLJANA d.d. v stečaju Stolpniška ulica 10, 1000 LJUBLJANA. o b j a v l j a

CESTNO PODJETJE LJUBLJANA d.d. v stečaju Stolpniška ulica 10, 1000 LJUBLJANA. o b j a v l j a UPRAVITELJ VELJKO JAN, Blaževa ulica 3F, 4220 ŠKOFJA LOKA CESTNO PODJETJE LJUBLJANA d.d. v stečaju Stolpniška ulica 10, 1000 LJUBLJANA o b j a v l j a na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča

Læs mere

Zima 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK

Zima 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK Zima 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK 1. Akcija CASHBACK je promocijska akcija podjetja Nikon CEE GmbH, Wagenseilgasse 5-7, 1120 Dunaj, Avstrija (v nadaljevanju:»nikon«). 2.

Læs mere

POWER PLUS STENSKI KOTEL KONDENSERENDE KEDEL PRIROČNIK ZA NAMESTITEV INSTALLATIONSVEJLEDNING

POWER PLUS STENSKI KOTEL KONDENSERENDE KEDEL PRIROČNIK ZA NAMESTITEV INSTALLATIONSVEJLEDNING POWER PLUS STENSKI KOTEL KONDENSERENDE KEDEL PRIROČNIK ZA NAMESTITEV INSTALLATIONSVEJLEDNING Vsebina OPOZORILA IN VARNOST str. 3 OPIS NAPRAVE Opis 5 Varnostni sklopi in naprave 6 Oznake kotla 7 Zgradba

Læs mere

Si želite v daljne kraje?

Si želite v daljne kraje? Zima 2017/2018 Si želite v daljne kraje? Letališče Gradec...... in svet je tako blizu Direktne povezave z/do letališča Gradec Direktni redni letalski poleti Direktni poleti v času počitnic Povezave s celim

Læs mere

Navodilo za uporabo. Tracleer 62,5 mg filmsko obložene tablete bosentan

Navodilo za uporabo. Tracleer 62,5 mg filmsko obložene tablete bosentan Navodilo za uporabo Tracleer 62,5 mg filmsko obložene tablete bosentan Pred začetkom uporabe zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! - Navodilo shranite. Morda ga boste

Læs mere

Poslovno poročilo 2016

Poslovno poročilo 2016 Poslovno poročilo 2016 LTO Sotočje LTO Sotočje poslovno poročilo 2016 1. PREDSTAVITEV ZAVODA LTO SOTOČJE... 3 2. IZPOLNJEVANJE KROVNIH CILJEV, POSTAVLJENIH ZA LETO 2016... 6 3. IZPOLNJEVANJE CILJEV PO

Læs mere

SEZNAM IMEN, FARMACEVTSKIH OBLIK, JAKOSTI ZDRAVILA, NA

SEZNAM IMEN, FARMACEVTSKIH OBLIK, JAKOSTI ZDRAVILA, NA DODATEK I SEZNAM IMEN, FARMACEVTSKIH OBLIK, JAKOSTI ZDRAVILA, NAČINOV UPORABE ZDRAVILA, VLAGATELJEV/IMETNIKOV DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM V DRŽAVAH ČLANICAH 1 Država članica Imetniki/Vlagatelji dovoljenja

Læs mere

1 Inteligenca v mobilnih sistemih. 2 Malce zgodovine. Iztok Saje, univ. dipl. inž., vodja sektorja za Radijska Omrežja. FE, 25. novembra 2011.

1 Inteligenca v mobilnih sistemih. 2 Malce zgodovine. Iztok Saje, univ. dipl. inž., vodja sektorja za Radijska Omrežja. FE, 25. novembra 2011. 1 Inteligenca v mobilnih sistemih Iztok Saje, univ. dipl. inž., vodja sektorja za Radijska Omrežja. FE, 25. novembra 2011. Teme: Klasično GSM omreˇzje. Mobilnost med omreˇzji: kako deluje gostovanje? GPRS.

Læs mere

JAZ SEM tvoje oko. iamnikon.com

JAZ SEM tvoje oko. iamnikon.com JAZ SEM tvoje oko iamnikon.com Poglejte svet skozi dru gačne oči Vsak fotograf je edinstven. Ne glede na vaše zamisli, izkušnje ali ustvarjalni navdih boste med objektivi NIKKOR gotovo našli tistega, s

Læs mere

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdravstvene delavce naprošamo, da

Læs mere

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA Pradaxa 75 mg trde kapsule 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena trda kapsula vsebuje 75 mg dabigatran eteksilata (v obliki mesilata).

Læs mere

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA Humalog 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA 2.1 Splošen opis Zdravilo Humalog je sterilna,

Læs mere

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA Ranexa 375 mg tablete s podaljšanim sproščanjem 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena tableta vsebuje 375 mg ranolazina. Za celoten seznam

Læs mere

Doks Sang. swing blues. q = 104. Krop-pen. Jeg. 2.En. Den kan. Men når. Jeg. Karen Grarup. Signe Wang Carlsen D(9) D(9) 13 G/A D(9) G/A D(9) D(9) G/A

Doks Sang. swing blues. q = 104. Krop-pen. Jeg. 2.En. Den kan. Men når. Jeg. Karen Grarup. Signe Wang Carlsen D(9) D(9) 13 G/A D(9) G/A D(9) D(9) G/A Signe Wang arlsen Doks Sang Karen rarup q = 104 swing blues 1.Jeg kan mær-ke på mit her-te, når eg hop-per eg dan - ser rundt Krop-pen 7 den blir' varm kin -der - ne de bræn- der, så det næs-ten gør ondt

Læs mere

Samvær med psy ko pa tisk for æl der er pro ble ma tisk

Samvær med psy ko pa tisk for æl der er pro ble ma tisk Din kommentar er blevet udgivet. Samvær med psy ko pa tisk for æl der er pro ble ma tisk GRET HE EL HOLM OG KIR STEN KUL L BERG 12. sep tem ber 2011 01:00 2 kom men ta rer De fle ste samvær s sa ger kan

Læs mere

Prevodi v danščino Oversættelser til dansk

Prevodi v danščino Oversættelser til dansk KUD PRANGER Celjska cesta 1 3240 Šmarje Pri Jelšah www.pranger.si 8. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Rogaška Slatina, 30. junij 3. julij 2011 / 30. juni 3. juli 2011 Prevodi v danščino

Læs mere

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA Cymbalta 30 mg trde gastrorezistentne kapsule Cymbalta 60 mg trde gastrorezistentne kapsule 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Cymbalta

Læs mere

Za vas poskrbimo z nasmehom. :) Center splošnega letalstva

Za vas poskrbimo z nasmehom. :) Center splošnega letalstva Za vas poskrbimo z nasmehom. :) Center splošnega letalstva Poletite varno in udobno Slovenija postaja pomembno prometno vozlišče, z vstopom v Evropsko unijo pa se je njena vloga še okrepila. Letališče

Læs mere

Prispevki k didaktiki zgodovine

Prispevki k didaktiki zgodovine Prispevki k didaktiki zgodovine Vsi prispevki so avtorska dela in niso lektorirani. Letnik 3, številka 2 2005 Oddelek za zgodovino 1 Kazalo zgodovinskih filmov Predgovor 3 Troja 4 Druidi 8 Ben Hur 12 Gladiator

Læs mere

Kristian Buhl-Mortensen

Kristian Buhl-Mortensen h ne ) En tidlig morgen ringer nogen p d r n eg v gner bange op, angsten bryder frem For fog den sig, at hun vil ha mine b rn Og hun vil ta dem fra deres hem h ne, h ne sparker som ti vilde heste Psykologen

Læs mere

BASAL LYDSTRATEGI / 20 LEKTIONER. Lyd for lyd

BASAL LYDSTRATEGI / 20 LEKTIONER. Lyd for lyd BASAL LYDSTRATEGI / 20 LEKTIONER 19 1 GENEREL INDFØRING Velkommen ordlæsekursus. Her skal I lære nogle strategier til at læse ord, I ikke kender forhånd. I skal være smarte og bruge strategier, når I ser

Læs mere

Grun de jer foren in gen STORHØJ og STORHØJ Be boer foren ing. Generalforsamling

Grun de jer foren in gen STORHØJ og STORHØJ Be boer foren ing. Generalforsamling .2 N yt fra Storhøj Odder Grun de jer foren in gen STORHØJ og STORHØJ Be boer foren ing 25 Fe bru ar 1998 Storhøj Grundejerforening indkalder til ordinær Gen er al for sam ling og ori en te ring om klo

Læs mere

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA ZA UPORABO V VETERINARSKI MEDICINI Suprelorin 4,7 mg implantat za pse 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Zdravilna učinkovina: Deslorelin

Læs mere

landinspektøren s meddelelsesblad maj 1968 udsendes kun til Den danske Landinspektørforenings redaktion: Th. Meklenborg Kay Lau ritzen landinspektører

landinspektøren s meddelelsesblad maj 1968 udsendes kun til Den danske Landinspektørforenings redaktion: Th. Meklenborg Kay Lau ritzen landinspektører landinspektøren s meddelelsesblad udsendes kun til Den danske Landinspektørforenings medlemmer redaktion: Th. Meklenborg Kay Lau ritzen landinspektører indhold: L a n d in s p e k t ø r lo v e n o g M

Læs mere

NAUK O PISNIH ZNAMENJIH

NAUK O PISNIH ZNAMENJIH I PRAVILA 1 2 3 NAUK O PISNIH ZNAMENJIH 4 Èrke 5 Slovenska abeceda 6 Slovenska abeceda ima 25 latiniènih èrk: abcèdefghijklmnoprsštuvzž. V prevzetih besedah, zlasti v imenih, uporabljamo še druge: 1. èrke

Læs mere

JAZ SEM TVOJE OKO.

JAZ SEM TVOJE OKO. JAZ SEM TVOJE OKO www.europe-nikon.com Poglejte svet skozi drugačne oči Vsak fotograf je edinstven. Ne glede na vaše zamisli, izkušnje ali ustvarjalni navdih boste med objektivi NIKKOR gotovo našli tistega,

Læs mere

Preverjanje gradiv/modelov v šoli (biološke vsebine) B4

Preverjanje gradiv/modelov v šoli (biološke vsebine) B4 Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko PROJEKT: Razvoj naravoslovnih kompetenc Preverjanje gradiv/modelov v šoli (biološke vsebine) B4 Maribor, 2011 1 Projekt delno financira Evropska

Læs mere

Er det din egen skyld, at du bli ver ramt af stress?

Er det din egen skyld, at du bli ver ramt af stress? Er det din egen skyld, at du bli ver ramt af stress? bog ud drag AF DORTE TOU DAL VIFTRUP, PH.D. OG AU TO RI SE RET PSY KO LOG 1. juni 2015 14:34 Men ne sker, som er sy ge meld te med stress og de pres

Læs mere

BIBELEN OG VERDEN. Et barn (eller to) er født i Betlehem GIV BØRNENE JULE- EVANGELIET. 12 sangere hjælper hiv-ramte børn. Levende debat om Bibelen

BIBELEN OG VERDEN. Et barn (eller to) er født i Betlehem GIV BØRNENE JULE- EVANGELIET. 12 sangere hjælper hiv-ramte børn. Levende debat om Bibelen IELE OG VEDE 4 2014 E ( ) GIV ØEE JULE- EVGELIET L T 12 j - L IELE OG VEDE IDHOLD S 6-9 M j 6 4 2014 IELSELSKET F 50 1360 K K T: 33 12 78 35 @ www SV UDGIVE M T Hj E DEG I E KIKE J D - j Gz I FOTO: Scx

Læs mere

Giovanni Battista PERGOLESI ( ) Transcription pour orgue : R. LOPES

Giovanni Battista PERGOLESI ( ) Transcription pour orgue : R. LOPES Giovai Battista PERGOLESI (110-1) Stabat Mate Tascitio ou ogue : R. LOPES 1....... 8. 9. 10 11. 1. Stabat Mate doloosa Cuus aimam gemetem O quam tistis et alicta Quae moeebat et dolebat Quis est homo Vidit

Læs mere

Facitliste. PIRANA - DANSk 0

Facitliste. PIRANA - DANSk 0 Facitliste PIRANA - DANSk 0 Facitliste Dette er facitlisten til Pirana - Dansk 0. De fleste opgaver i bogen har indlagt diverse tjek, så de rettes direkte i bogen. Løsningen til de opgaver er ikke her

Læs mere

Dedikeret til Gentofte og Jægersborg Kirkers Børne- og Pigekor. Phillip Faber. Halfdan-suite. For børnekor (2 lige stemmer) med klaverakkompagnement

Dedikeret til Gentofte og Jægersborg Kirkers Børne- og Pigekor. Phillip Faber. Halfdan-suite. For børnekor (2 lige stemmer) med klaverakkompagnement edikeret til entofte Jægersborg Kirkers Børne Pigekor Philli aber Halfdansuite or børnekor (2 lige stemmer) med klaverakkoagnement til tekster af Halfdan Rasmussen Teksten er benyttet med tilladelse af

Læs mere

Dværgschnauzer. Dansk Kennel Klub Dværgschnauzer. Racehunde i Danmark. Se alle hundebøgerne på www.atelier.dk

Dværgschnauzer. Dansk Kennel Klub Dværgschnauzer. Racehunde i Danmark. Se alle hundebøgerne på www.atelier.dk ISBN ISBN 978-87-7857-699-6 87-7857-699-7 9 788778 576996 Dansk Kennel Klub Dværgschnauzer Dværgschnauzer Denne bog giver dig svar på utal li ge prak tis ke ting om fod ring, træ ning og pel s pleje. Med

Læs mere

Arabe lla-re gis te r de r Arabe lla-fre unde De uts chland IG

Arabe lla-re gis te r de r Arabe lla-fre unde De uts chland IG -Re gis te r de r -Fre unde De uts chland IG Ge ne ral Den Arabella registrere "Arabella-Freunde Deutschland IG" er en liste over alle verdens eksisterende Arabella. Dette trækker sit indhold fra tilbagemeldinger

Læs mere

m D Precision Fedt Petro-Ca n a d a ' s M u l ti -f u n k ti on el l e E P- f ed ter er en s eri e h ø j k v a l i tets -, l i th i u m k om p l ek s f ed ter f orm u l eret ti l a t g i v e eg et h ø

Læs mere

Salme. œ œ. œ œ. œ œœ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ b œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. b œ œ œ œ.

Salme. œ œ. œ œ. œ œœ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ b œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. b œ œ œ œ. Digt af Otto Gelsted Salme Musik: ens Berg S A C T B C end fra din sæls e - len - de mod da - gens lys dit blik Du var din e - gen 6 b b b b fen - de, du selv var or - mens stik Hvor sært: mens du i mør

Læs mere

DANSKI ZDRAVSTVENI SEKTOR Det danske sundhedsvæsen

DANSKI ZDRAVSTVENI SEKTOR Det danske sundhedsvæsen DANSKI ZDRAVSTVENI SEKTOR Det danske sundhedsvæsen Bosnisk/Kroatisk/Serbisk Det danske sundhedsvæsen Denne pjece fortæller kort om det danske sundhedsvæsen, og om de forskellige steder, man kan blive undersøgt

Læs mere

ZGODOVINA STAREGA IN SREDNJEGA VEKA UVOD V PREDMET... 3 Zgodovina, viri in obdobja... 3 Štetje let... 4 PRAZGODOVINA... 5 Prazgodovinski &lovek...

ZGODOVINA STAREGA IN SREDNJEGA VEKA UVOD V PREDMET... 3 Zgodovina, viri in obdobja... 3 Štetje let... 4 PRAZGODOVINA... 5 Prazgodovinski &lovek... ZGODOVINA STAREGA IN SREDNJEGA VEKA UVOD V PREDMET... 3 Zgodovina, viri in obdobja... 3 Štetje let... 4 PRAZGODOVINA... 5 Prazgodovinski &lovek... 6 Starejša kamena doba... 7 Mlajša kamena doba... 8 Kovinske

Læs mere

Med PEI A på langtur (del 4) (Gdan s k Kaliningrad)

Med PEI A på langtur (del 4) (Gdan s k Kaliningrad) Med PEI A på langtur (del 4) (Gdan s k Kaliningrad) To r s d a g m o r g e n G d a n s k - sol og vin d fra N o r d. H a v d e aft al t m e d ha v n e k o n t o r e t at bet al e ha v n e p e n g e n e

Læs mere

50Hz. Route sortiment ZMR. med mekanisk akseltætning TMR. magnetkoblede. centrifugalpumper i termoplastiske materialer

50Hz. Route sortiment ZMR. med mekanisk akseltætning TMR. magnetkoblede. centrifugalpumper i termoplastiske materialer 5Hz Route sortiment ZMR med mekanisk akseltætning TMR magnetkoblede centrifugalpumper i termoplastiske materialer 2 Route TMR - ZMR I dette katalog præsenterer Argal pumper i ROUTE-sortimentet. Serien

Læs mere

Velja do oz. do prodaje zalog!

Velja do oz. do prodaje zalog! Obrtniška ulica 12, 2360 Radlje ob Dravi Tel.: 02 / 88 79 140, Faks.: 02 / 88 79 143 info@fridro.si, www.fridro.com Velja do 30. 04. 2014 oz. do prodaje zalog! 02/14 Cene so v EUR in brez DDV BREZPLAČNA

Læs mere

B # n # # # #

B # n # # # # 1 3Somm i Tyrol Teor 1 Teor aritoe q 0 3 0 3 Л 0 som - m - sol ved "De hvi - de hest" ag al - e - ro - s-es som - m - sol ved "De hvi - de hest" ag al - e - ro - s-es ass som - m - sol ved "De hvi - de

Læs mere

LOT TE RI E NEC KER, PE TER STRAY JØR GEN SEN, MOR TEN GAN DIL. Skriv en ar ti kel. om vi den ska be li ge, fag li ge og for mid len de ar tik ler

LOT TE RI E NEC KER, PE TER STRAY JØR GEN SEN, MOR TEN GAN DIL. Skriv en ar ti kel. om vi den ska be li ge, fag li ge og for mid len de ar tik ler LOT TE RI E NEC KER, PE TER STRAY JØR GEN SEN, MOR TEN GAN DIL Skriv en ar ti kel om vi den ska be li ge, fag li ge og for mid len de ar tik ler For la get Sam funds lit tera tur Lot te Ri e nec ker, Pe

Læs mere

Når solen rammer. b> œ œ. Œ. b J œ. Œ J œ j b œ. J œ. A œ œ. b> œ œ œ. œ œ J. œ> œ. œ J œ. œ- œ. Ó Œ Scene. f œ. j œ fl œ - j œ b. Ó Œ j œ.

Når solen rammer. b> œ œ. Œ. b J œ. Œ J œ j b œ. J œ. A œ œ. b> œ œ œ. œ œ J. œ> œ. œ J œ. œ- œ. Ó Œ Scene. f œ. j œ fl œ - j œ b. Ó Œ j œ. Korartitur orano lgto (q = 108) Når son rammer o Gunge 2012 øren Ulrik homsen 2002 lto enor ass aryton solo b b b 3 b b værste er når so n rammer en bar berkniv og b b 129 133 b b lasken klor hex i din

Læs mere

Studiepartitur - A Tempo

Studiepartitur - A Tempo Himle ortæller om Guds herlighed ørge Grave Nielse 99 Sl 9 v - v -0 q = ca 9 ( gag) (ved DC) hæ - ders værk; c c c c S S A A ( gag) (ved DC) cresc (ved DC) Him - le or-tæl-ler om Guds Ó Kao: cresc (ved

Læs mere

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der FUAM på Facebook FUAM fyl der 30 Er om sorg til for hand ling? Al der dom mens rej ser? Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der 2 29. år gang Au gust 2009 Bestyrelse Knud Ra mi an 8627

Læs mere

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 Za to zdravilo se izvaja dodatno spremljanje varnosti. Tako bodo hitreje na voljo nove informacije o njegovi varnosti. Zdravstvene delavce naprošamo, da

Læs mere

Li vets blan de de bol scher

Li vets blan de de bol scher Knud Ra mia n s op læg på FU AM's marts mø de Li vets blan de de bol scher Tit len Li vets blan de de bol scher er et bi lle de af li vets kva li te ter. Dem har vi vist ledt ef ter lige si den Adam og

Læs mere

Hvem kan til la de sig at be de om at arve Mø der flyt tet fra ons dag til mand ag Referater af FUAM-møder

Hvem kan til la de sig at be de om at arve Mø der flyt tet fra ons dag til mand ag Referater af FUAM-møder Foreningen til Udvikling af Alderdommens Muligheder - en forening for de uprøvede ideer og projekter Hvem kan til la de sig at be de om at arve Mø der flyt tet fra ons dag til mand ag Referater af FUAM-møder

Læs mere

Art. no. TSM1025 FZB-250/2000

Art. no. TSM1025 FZB-250/2000 Ändringar förbehålles idätämme oikeuden muutoksiin Rett till endringer forbeholdes Ret til ændringer forbeholdes H Változtatás jogát fenntartjuk CZ Změny vyhrazeny LO redmet sprememb Art. no. TM1025 ZB-250/2000

Læs mere

Godt nyt til gam le hjerner Mi nori te ter nes minoritet Træn sam men - med glæde

Godt nyt til gam le hjerner Mi nori te ter nes minoritet Træn sam men - med glæde Foreningen til Udvikling af Alderdommens Muligheder - en forening for de uprøvede ideer og projekter Godt nyt til gam le hjerner Mi nori te ter nes minoritet Træn sam men - med glæde Aktivering af ældre

Læs mere

Tilsynsrapport,for,varslet,tilsyn,på,Færøerne,i,tidsrummet,,26.,september,til,30.,september,2011,

Tilsynsrapport,for,varslet,tilsyn,på,Færøerne,i,tidsrummet,,26.,september,til,30.,september,2011, Aarhus'Kommune,'Socialforvaltningen,'Tilsynsenheden' ' Tilsynsrapport,for,varslet,tilsyn,på,Færøerne,i,tidsrummet,,26.,september,til,30.,september,2011, ' 12.'december'2011' Trivnaðartænastan'på'Færøerne'og'Tilsynsenheden,'Socialforvaltningen'i'Aarhus'Kommune'har'

Læs mere

una pred nas tro ji ca prin ci pi bek stvo ri bo lov sle ta nje ka bi net pa ra dajz...

una pred nas tro ji ca prin ci pi bek stvo ri bo lov sle ta nje ka bi net pa ra dajz... 4 5 Copyright Sreten Ugričić, 2010 Copyright 2010 ovog izdanja, LAGUNA Cover photography 1995, Neša Paripović, Ukrštanje, b/w photo, 60x80 cm, ljubaznošću Muzeja savremene umetnosti iz Beograda Neznanom

Læs mere

Den Lille Havfrue. Alan Menken/Howard Ashman Arr: Flemming Berg D G G D G. j œ j œ œ. j œ. œ œ œ œ. œ œ œ œœ œ œj G D G G D G. œ œ.

Den Lille Havfrue. Alan Menken/Howard Ashman Arr: Flemming Berg D G G D G. j œ j œ œ. j œ. œ œ œ œ. œ œ œ œœ œ œj G D G G D G. œ œ. Kor og solist en Lille Havfrue lan Menken/Howard shman rr: lemming Berg q=182 mf 5 9 Sø - græs er al-tid grøn-nest I na- bo -ens fis-ke-dam du sir' du vil 14 op på or-den Men det er da synd og skam her-ne

Læs mere

Lærereksemplar. Kun til lærerbrug. en eller et. bil sko hus bus bi ur. hus. bus. sko. bil. Her er seks ord. Træk streg til det rigtige billede.

Lærereksemplar. Kun til lærerbrug. en eller et. bil sko hus bus bi ur. hus. bus. sko. bil. Her er seks ord. Træk streg til det rigtige billede. Her er seks ord. bil sko hus bus bi ur Træk streg til det rigtige billede. Skriv de seks ord med en eller et foran. hus bus bi sko ur bil en eller et 1 Skriv en linje med hvert bogstav. b - i - l - s -

Læs mere

Fader, du har skapt meg

Fader, du har skapt meg ader, du har skapt meg gm & bc 7 dm gm a - der du ha - r skapt meg Liv - et mitt e - g 7 & b gir deg dm Ta gm meg 7 bruk meg 2. Jesus, du har frelst meg...osv... 3. Hellig Ånd, kom og styrk meg... osv...

Læs mere

for export of petfood (non-canned) to Croatia/ for eksport af petfood (ikke-dåse) til Kroatien (vedr. veterinærcertifikat La 23,0-2281)

for export of petfood (non-canned) to Croatia/ for eksport af petfood (ikke-dåse) til Kroatien (vedr. veterinærcertifikat La 23,0-2281) INTERIORVETERINARY CERTIFICATE / INDENRIGSVETERINÆRTCERTIFIKAT for export of petfood (non-canned) to Croatia/ for eksport af petfood (ikke-dåse) til Kroatien (vedr. veterinærcertifikat La 23,0-2281) Denne

Læs mere

1. INDLEDNING 2. BAGGRUND OG FORMÅL 3. LOVENS BESLUTNINGSTYPER 4. BYFORNYELSENS ORGANISATION 5. FORDELING AF OFFENTLIG STØTTE

1. INDLEDNING 2. BAGGRUND OG FORMÅL 3. LOVENS BESLUTNINGSTYPER 4. BYFORNYELSENS ORGANISATION 5. FORDELING AF OFFENTLIG STØTTE 1 1. INDLEDNING 2. BAGGRUND OG FORMÅL 3. LOVENS BESLUTNINGSTYPER 4. BYFORNYELSENS ORGANISATION 5. FORDELING AF OFFENTLIG STØTTE 6. HELHEDSORIENTERET BYFORNYELSE 7 BYGNINGSFORNYELSE 8. AFTALT BOLIGFORBEDRING

Læs mere

Gravhunde. Gravhunde. Dansk Kennel Klub Gravhunde Atelier. Dansk Kennel Klub. Racehunde i Danmark

Gravhunde. Gravhunde. Dansk Kennel Klub Gravhunde Atelier. Dansk Kennel Klub. Racehunde i Danmark Dansk Kennel Klub Gravhunde Gravhunde Gravhunde Gravhunde er en halv hund høj, en hel hund lang og to hunde værd. De er små lavbenede, charmerende, intelligente, modige og yderst selvstændige individualister,

Læs mere

Inovativne in prakti~ne rešitve

Inovativne in prakti~ne rešitve Pregled proizvodnega programa Inovativne in prakti~ne rešitve Skupina ACO - Rešitve za odvodnjavanje in pre~iš~evanje odpadnih voda ACO referen~ni objekti ACO referen~ni objekti Proizvodi ACO zagotavljajo

Læs mere

VSEBINA I. URADNE OBJAVE... 3 II. OBVESTILA URADA

VSEBINA I. URADNE OBJAVE... 3 II. OBVESTILA URADA ISSN 1318-2315 VSEBINA BILTEN ZA INDUSTRIJSKO LASTNINO 2017/1 31. januar 2017 I. URADNE OBJAVE.............................. 3 PATENTI.................................... 3 Patenti (A).................................

Læs mere

ú ø ø ú ú øl øj úø ø ø nø ø ø øl úl øj ú ú ú ø ø ø b ø ø ø { { ø ø ú ø ø ú ú ø ø ø ø ø ø ø ø ø ø ú øl ú øj Østens konger

ú ø ø ú ú øl øj úø ø ø nø ø ø øl úl øj ú ú ú ø ø ø b ø ø ø { { ø ø ú ø ø ú ú ø ø ø ø ø ø ø ø ø ø ú øl ú øj Østens konger Østens konger Engelsk Christmas Carol 4 Korar.: Uffe Most 1998 Dansk tekst: Johannes Johansen 4 4 4 L úl j ú L ú j 4 ú { L j L j 4 F1) Til en 4) Him-lens lil - le stald på fug - le, mar - kens mar - ken

Læs mere

VSEBINA I. URADNE OBJAVE... 3

VSEBINA I. URADNE OBJAVE... 3 ISSN 1318-2315 VSEBINA BILTEN ZA INDUSTRIJSKO LASTNINO 2016/9 30. september 2016 I. URADNE OBJAVE.............................. 3 PATENTI.................................... 3 Patenti (A).................................

Læs mere

K.Nohr@xs4all.nl. ma 24 - vrij 28 september 2007 Marnix Academie

K.Nohr@xs4all.nl. ma 24 - vrij 28 september 2007 Marnix Academie Studiereis Kopenhagen ma 24 - vrij 28 september 2007 Marnix Academie Het Deense Onderwijssysteem Enkele statistische gegevens Aantallen leerlingen in de Grondschool Aantallen tweetalige leerlingen

Læs mere

De Ny gam le mo bi li serer

De Ny gam le mo bi li serer De Ny gam le mo bi li serer Af Knud Ra mi an Hvis kært barn har man ge navne - må vi el ske al der dom - men. El ler og så hand ler det om præ cis det modsat te. Vi fryg ter og ha der al der dom men og

Læs mere

Den danske Sang. Musik: Carl Nielsen 1926 Tekst: Kai Hoffmann, 1924. Arr. for Wind-Band and soloist. Arne Dich 2008

Den danske Sang. Musik: Carl Nielsen 1926 Tekst: Kai Hoffmann, 1924. Arr. for Wind-Band and soloist. Arne Dich 2008 Den danske Sang Musik: Carl Nielsen 1926 Tekst: Kai Homann, 1924 Arr. or Wind-Band and soloist Arne Dich 2008 I you use this arrangement, lease send a greeting to arne@dichmusik.dk Find more ree arrangements

Læs mere

DENVER CRP-717 OVERSIGT OVER CLOCKRADIOEN

DENVER CRP-717 OVERSIGT OVER CLOCKRADIOEN DENVER CRP-717 DANISH OVERSIGT OVER CLOCKRADIOEN KNAPPER OG KONTROLLER 1. JUSTERING A F VINKEL / SKARPHED 2. TIDSPROJEKTION 180 3. CLK.ADJ. (indstil ur) / MEMORY / M+ 4. > TUNE OP

Læs mere

Istražujmo. Evropu! Evropska unija

Istražujmo. Evropu! Evropska unija Istražujmo Evropu! Evropska unija Ovu publikaciju kao i ostala kratka i jasna objašnjenja o EU možete pronaći na internet stranici: ec.europa.eu/comm/publications Evropska komisija Generalna direkcija

Læs mere

Årsberetning SK A G E N SK O L E. Skoleåret 1951-52. skolein spektør A age Sørensen FRA V ED

Årsberetning SK A G E N SK O L E. Skoleåret 1951-52. skolein spektør A age Sørensen FRA V ED Årsberetning i FRA SK A G E N SK O L E Skoleåret 1951-52 V ED skolein spektør A age Sørensen Årsberetning FRA SK A G E N SK O L E Skoleåret 1951-52 V ED skolein spektør A age Sørensen Skagen skolekom m

Læs mere

Dage i København. En film om det, der gør en by. A f Max Kestner

Dage i København. En film om det, der gør en by. A f Max Kestner Drømme i København (Max Kestner, 2009). Foto: Henrik Bohn Ipsen. Upfront Films. Dage i København En film om det, der gør en by A f Max Kestner J e g e ls k e r K ø b e n h a v n. J e g e r f ø d t o g

Læs mere

tidsskrift f o r n o r s k p s y k o l o g f o r e n i n g 2010 47

tidsskrift f o r n o r s k p s y k o l o g f o r e n i n g 2010 47 AFSTED: Star ten er gået for Anne-Met te Bre dahl ved de Pa ra lym pis ke Lege (PL) i Vancou ver. Hun er psy ko log og skiskytte, og har deltaget seks gan ge i PL si den 1992. 428 tidsskrift f o r n o

Læs mere

1A Kolt - Trige/Lystrup

1A Kolt - Trige/Lystrup Ly t Bl up/ åb M Ki æh am a a Hi bæ k ha B bæ om h a b Bi æ k h El ha a t El B t y I hø Ly luk k By tup t Ly tæ C t t Mo up t/ly lu Ra a tup g C t Sk b / Sk y M b Sy oto Ol y S gh of yg u So Palm hu /Ho

Læs mere

Når de rø de trå de ly ser

Når de rø de trå de ly ser Når de rø de trå de ly ser Knud Ra mi an Det er en helt sær lig op le vel se, at læ se 30 år gan ge af FU AM-bla det igen nem. Det kan ab so lut an be fa les i en le dig stund! Det er først, når men ne

Læs mere

ZA HLA\EWE NA PU NI LO AM BU LAN TE

ZA HLA\EWE NA PU NI LO AM BU LAN TE www.glassrpske.com ^etvrtak 11. avgust 2011. Broj 12.592 Godina LXIX DNEVNI LIST REPUBLIKE SRPSKE BAWALUKA Cijena 0.80 KM SRBIJA 30 dinara VIJESTI Jovan Di vjak do la zio u lo gor "^e le bi }i" kod Kowica

Læs mere

Istražujmo. Evropu! Evropska unija

Istražujmo. Evropu! Evropska unija Istražujmo Evropu! Evropska unija Ovu publikaciju kao i prateći priručnik za nastavnike, možete pronaći na: europa.eu/teachers-corner/index_en.htm bookshop.europa.eu Evropska komisija Generalni direktorat

Læs mere

E n skør og blodtørstig verden. Mondofilm, shockumentary og snuff. af Kenneth T. de Lorenzi

E n skør og blodtørstig verden. Mondofilm, shockumentary og snuff. af Kenneth T. de Lorenzi M ondo cane (1962, instr. Paolo Cavara, Gualtiero Jacopetti og Franco Prosperi). E n skør og blodtørstig verden Mondofilm, shockumentary og snuff af Kenneth T. de Lorenzi R e a l i t y is b o r i n g,

Læs mere

Adventskransen. Barn Jesus i en krybbe lå

Adventskransen. Barn Jesus i en krybbe lå Adventskransen A 174 Inger Otzen & b 4 2 Vel - B kom- men grøn - ne 7 ad - vents-krans med m # di - ne lys så / hvi - de, de B har så mild en 7 & b m m 7. hø - tids - glans, nu er det ad - vents - ti -

Læs mere

Ú 63. Natteregn. P œ. j œ c # # n œ œ œ œ 4. œ œ œ œ # œ J œ J œ. 3 œ œ n œ. œ œ. œ. œ. œ œ œ œ. œ J. œ J. # œ œ. n œ œ œ. œ J.

Ú 63. Natteregn. P œ. j œ c # # n œ œ œ œ 4. œ œ œ œ # œ J œ J œ. 3 œ œ n œ. œ œ. œ. œ. œ œ œ œ. œ J. œ J. # œ œ. n œ œ œ. œ J. Natteregn S Ú 6 1 n n Tekst: Nis etersen 196 Musik: Christian Dyrst 009 n. A ald bli de regn fald sag te giv mul kraft og høens luft n. T ald bli de regn fald sag te giv mul kraft og høens luft Œ. n. B

Læs mere

Grundejerforeningen STORHØJ. Kloak re nover ing

Grundejerforeningen STORHØJ. Kloak re nover ing N yt fra Grundejerforeningen STORHØJ 27 Marts 1998 Kloak re nover ing Hermed det supplerende materiale til belysning af de økonomiske forhold ved den forestående kloakrenovering, som lovet i indkaldelsen

Læs mere

SAMPLE MERETE KUHLMANN PSALME 100 - EXSULTATE DOMINO - BRYD UD I FRYDERÅB FOR HERREN FOR LIGESTEMMIGT KOR OG ORGEL FOLKEKIRKENS UNGDOMSKOR

SAMPLE MERETE KUHLMANN PSALME 100 - EXSULTATE DOMINO - BRYD UD I FRYDERÅB FOR HERREN FOR LIGESTEMMIGT KOR OG ORGEL FOLKEKIRKENS UNGDOMSKOR MERETE KUHLMANN PSALME 100 - EXSULTATE DOMINO - BRYD UD I FRYDERÅB FOR HERREN FOR LIGESTEMMIGT KOR OG ORGEL FOLKEKIRKENS UNGDOMSKOR FORLAGET MIXTUR Merete Kuhlmann: Psalme 100 for ligestemmigt kor og orgel

Læs mere

John Jacobsen (Music) Hans Scherfig (Words) 6 Songs

John Jacobsen (Music) Hans Scherfig (Words) 6 Songs oh acose (Music) Has Scherfig (Words) Sogs Damark i l ys og skygge Ukulele-Lola Det er så sudt Dask sommer Her ligger ladet Efteraar 1 oice, Guitar wwwstarmolecom Sogs 10-1 Has Scherfig 17 oh acose 00

Læs mere

and? sko? mus? Hvad rimer på Hvad rimer på Hvad rimer på Fx: mand, sand, land, vand, tand Kan vi lave en sætning med to ord, der rimer?

and? sko? mus? Hvad rimer på Hvad rimer på Hvad rimer på Fx: mand, sand, land, vand, tand Kan vi lave en sætning med to ord, der rimer? and? Fx: mand, sand, land, vand, tand 5 1 5 1 sko? Fx: lo, ko, ro, bro, glo, gro 5 2 5 2 mus? Fx: lus, hus, sus, krus 5 3 5 3 hat? Fx: nat, kat, ladt, klat, fladt 5 4 5 4 hår? Fx: år, lår, får, mår, tår,

Læs mere

FREDERIKSSUND KOMMUNE

FREDERIKSSUND KOMMUNE Det sociale udvalg d. 8. november 1999 Side 1 af 5 FREDERIKSSUND KOMMUNE U D S K R IFT Det sociale udvalg Mandag den 8. november 1999 kl. 18.30 i mødelokale 3 i Social- og Sundhedsforvaltningen Mødedeltagere:

Læs mere

Dine rettigheder til social sikring. i Slovenien

Dine rettigheder til social sikring. i Slovenien Dine rettigheder til social sikring i Slovenien Oplysningerne i denne vejledning er udformet og opdateret i tæt samarbejde med de nationale repræsentanter, der er tilknyttet MISSOC (Mutual Information

Læs mere

fra DR Julekalenderen 2014

fra DR Julekalenderen 2014 Klavernoder, melodi, tekst & akkorder til Titelsangen + Soundtracket i klaverarrangement fra DR Julekalenderen 201 Titelsang af Caroline Castell og Lasse Lyngbo - Soundtrack af Flemming Nordkrog Inkl.

Læs mere

FU AM fyl der 35 år Køre kor tet-hvor vig tigt er det? Tænk din be gra vel se Mo der ne om sorg Re ferat af gen eral for sam ling.

FU AM fyl der 35 år Køre kor tet-hvor vig tigt er det? Tænk din be gra vel se Mo der ne om sorg Re ferat af gen eral for sam ling. FU AM fyl der 35 år Køre kor tet-hvor vig tigt er det? Tænk din be gra vel se Mo der ne om sorg Re ferat af gen eral for sam ling Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der 1 34. år gang

Læs mere

INFO@ASYLET-KALUNDBORG.DK WWW.ASYLET-KALUNDBORG.DK

INFO@ASYLET-KALUNDBORG.DK WWW.ASYLET-KALUNDBORG.DK Bør nene i cen trum - en for æl drep jece LUN DE VEJ 1 4400 KA LUND BORG TLF.: 59 51 07 57 INFO@ASYLET-KALUNDBORG.DK WWW.ASYLET-KALUNDBORG.DK Ind holds for teg nelse Side 4 Side 4 Side 5 Side 6 Side 6

Læs mere

lonner skal læses isoleret dvs. de forskellige deler falder ikke tidsmæssigt på samme tid, selvom de står

lonner skal læses isoleret dvs. de forskellige deler falder ikke tidsmæssigt på samme tid, selvom de står hird Ear lonner skal læses isoleret dvs. de forskellige deler lder ikke tidsmæssigt på samme tid, selvom de står er er jeg-fortællerens opklaring af rrs to liv, som anvender flashbacks i. situationer med

Læs mere

BJB 06012-0018 5. T e l: 050-35 4 0 61 - E-m a il: in fo @ n ie u w la n d.b e - W e b s it e : - Fa x :

BJB 06012-0018 5. T e l: 050-35 4 0 61 - E-m a il: in fo @ n ie u w la n d.b e - W e b s it e : - Fa x : D a t a b a n k m r in g R a p p o r t M A a n g e m a a k t o p 17 /09/2007 o m 17 : 4 3 u u r I d e n t if ic a t ie v a n d e m S e c t o r BJB V o lg n r. 06012-0018 5 V o o r z ie n in g N ie u w

Læs mere