ZGODOVINA STAREGA IN SREDNJEGA VEKA UVOD V PREDMET... 3 Zgodovina, viri in obdobja... 3 Štetje let... 4 PRAZGODOVINA... 5 Prazgodovinski &lovek...

Transkript

1 ZGODOVINA STAREGA IN SREDNJEGA VEKA UVOD V PREDMET... 3 Zgodovina, viri in obdobja... 3 Štetje let... 4 PRAZGODOVINA... 5 Prazgodovinski &lovek... 6 Starejša kamena doba... 7 Mlajša kamena doba... 8 Kovinske dobe (bakrena, bronasta in železna doba)... 9 Kultura prazgodovine Prazgodovinski &lovek na ozemlju naše države STARI VEK Nastanek prvih visokih kultur Obmo&ja najstarejših civilizacij Nastanek Egipta Egip&anska družba Egip&anska znanost, kultura in verovanje GR9IJA Kreta in Mikene Domovina Helenov Grški bogovi,epi in miti Grška družba Vsakdanje življenje Grško-perzijske vojne Zlata doba Aten in peloponeške vojne Civilizacijski dosežki starih Grkov Makedonija in helenizem RIMSKA SVETOVNA DRŽAVA Apeninski polotok pred nastankom Rima Rim od kraljevine do republike Rimska država postane velesila Od republike k cesarstvu Propadanje rimskega cesarstva Verovanje Rimljanov in Krš&anstvo Rimska družba in gospodarstvo Rimska kultura Rimska oblast na naših tleh SREDNJI VEK Srednji vek pojem in delitev ZGODNJI SREDNJI VEK Evropa pred preseljevanjem Preseljevanje ljudstev Huni Bizantinska država Arabska država Frankovska država Frankovski fevdalizem VISOKI IN POZNI SREDNJI VEK Evropo osvajajo nova ljudstva Politi&na podoba srednjeveške Evrope Križarske vojne Gospodarske, družbene in kulturne spremembe Zemljiški gospodje in podložniki Življenje na gradovih Življenje v samostanih Kmetje Srednjeveško mesto Obrt, trgovina, ban&ništvo

2 SLOVENCI V SREDNJEM VEKU Naselitev alpskih Slovanov Življenje alpskih Slovanov Karantanija Karantanija izgubi samostojnost Spodnja Panonija Oblikovanje dežel na Slovenskem Boj za prevlado nad našim ozemljem Kmetje in graš&aki Mesta na Slovenskem Turški vpadi

3 UVOD V PREDMET Zgodovina, viri in obdobja 1. Zgodovina je veda, ki prou&uje preteklost. To dela z raziskovanjem in presojo zgodovinskih virov. 2. Zgodovinski viri so ostaline iz preteklosti, ki nam omogo&ajo raziskovanje zgodovine. Delimo jih na: materialne, pisne, ustne in avdio-vizualne. Primeri materialnih virov: orodje, orožje, obleka, posoda, nakit, bivališ&a Primeri pisnih virov: pisma, knjige, napisi, listine Primeri ustnih virov: ljudske pesmi, pripovedke, pripovedi Primeri avdio-vizualnih virov: filmi, kasete, ploš&e 3. Zgodovinske vire hranijo v muzejih in arhivih. Materialne hranijo v glavnem v muzejih, pisne in avdio-vizualne pa v arhivih. Materialne vire odkriva in raziskuje posebna veja znanosti, ki se imenuje arheologija. 4. Evropsko zgodovino delimo na naslednja obdobja: prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek in novejša zgodovina. 3

4 Štetje let V Evropi štejemo leta od Kristusovega rojstva, ker je evropska zgodovina in kultura vezana na krš&anstvo. Muslimani štejejo leta od romanja preroka Mohameda iz Meke v Medino (leta 622 po Kristusu). Evropsko štetje let: Pred Kristusom (pr. Kr.) po Kristusu (po Kr.) E 0 E Poleg let so pogosto v uporabi druge &asovne enote kot tiso&letje, stoletje, desetletje. Za približno dolo&anje imamo izraze: za&etek, sredi, konec, v prvi polovici, v drugi polovici. Trajanje stoletij: 1. stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje pr. Kr stoletje pr. Kr stoletje pr. Kr stoletje pr. Kr

5 PRAZGODOVINA 1. Prazgodovina je najdaljše obdobje &lovekove preteklosti. Trajalo je nekaj milijonov let in se zaklju&ilo pred okoli 5000 leti. Predpona pra - ozna&uje veliko starost (npr. praded). 2. Prazgodovino prou&ujejo le po materialnih virih. Na podlagi najdenih predmetov, ki jih najve&krat odkrijejo arheologi z izkopavanjem, sklepajo o življenju v tistem obdobju. Zgodovina, ki jo prou&uje zgodovinska stroka, se za&ne šele s pojavom pisave in pisnih virov pred okoli 5000 leti. 3. Prazgodovino v grobem delimo na tri obdobja, ki so dobila ime po materialu, iz katerega so izdelovali orodja: a) Starejša kamena doba (paleolitik) b) Mlajša kamena doba (neolitik) c) Kovinske dobe (bakrena, bronasta in železna doba) 5

6 Prazgodovinski %lovek 1. 9lovek se je razvil iz ene od vej primatov, ki so najvišja stopnja v razvoju sesalcev. Mednje spadajo tudi &loveku podobne opice: orangutan, gorila, šimpanz. Pomembnejše razvojne stopnje &loveka so: avstralopitek, spretni &lovek, pokon&ni &lovek, neandertalec, misle&i &lovek. 2. Zgodnje razvojne stopnje &loveka imenujemo &love&njaki. Najzgodnejša stopnja je avstralopitek (južna opica). Njegove kosti so našli v Afriki na obmo&ju današnje Kenije in Etiopije. Živel je v savanah pred okoli 3,5 milijoni leti. Preživljal se je z nabiralništvom in lovom na manjše živali. 3. Spretni %lovek (homo habilis) je prvi iz rodu Homo &lovek. Živel je pred okoli 2 milijonoma let. Znal je narediti preprosto kamnito orodje s tol&enjem (rezila, pestnjak). Na roki je že imel»&loveški palec«. 4. Pokon%ni %lovek (Homo erectus) je živel tudi v Aziji. Hodil je pokon&no in si pri nabiranju hrane in lovu pomagal s kamnitim orodjem. 5. Neandertalec (Homo neandertalensis) je razvojna stopnja &loveka, ki se ni razvijala naprej. V Evropi se je pojavil pred leti in je bil zelo prilagojen na življenje v ledeni dobi. Izumrl je pred okoli leti. Verjetno ga je iztrebil misle&i &lovek Homo sapiens. 6. Misle%i %lovek (Homo sapiens) se je razvil v Afriki pred okoli leti in se kot najuspešnejši razširil po vseh kontinentih. V Evropo je prišel pred okoli leti. Znal je nasaditi kamnita orodja na ro&aje, iznašel je kopje, harpuno in lok, za&el je slikati in kipariti. 6

7 Starejša kamena doba 1. Trajala je ve& milijonov let. Ime je dobila po orodju, ki je bilo ve&inoma narejeno iz kamna. Orodje so izdelovali s tol&enjem kremena in tako izdelali pestnjak, rezila, strgala. Uporabljali so tudi les, kosti, rogove (sulice, kopa&e). 2. Za podnebje tega obdobja je bila zna&ilna izmenjava ledenih dob in otoplitev. Med ledenimi dobami se je podnebje zelo ohladilo in ledeniki so se pomaknili globoko proti ekvatorju. 3. Takrat so se ljudje preživljali z nabiranjem sadežev, zeliš&, korenin (nabiralništvo), ribolovom in lovom. Lovili so divje govedo, konje, praši&e, srnjad, jelene, bobre, jamske medvede, mamute. Pri lovu so si pomagali s sulicami in pastmi (jame). 4. Družili so se v manjše lovske skupine horde. Kot posamezniki v lovu na visoko divjad namre& ne bi bili uspešni. Kot nomadi so selili skupaj s &redami konj, jelenov, bizonov, mamutov. Prebivali so v bivališ&ih iz vej in listja in v jamah. 5. Zaradi hladnega podnebja se je za&el &lovek obla&iti v kože. Pred okoli leti se je nau&il uporabljati ogenj. Ob organizaciji lova in dela ter z druženjem ob ognju je razvil govor. 7

8 Mlajša kamena doba 1. Mlajša kamena doba se je za&ela z zadnjo otoplitvijo pred okoli leti. S spremembo podnebja so se pojavile nove rastline. Na obmo&ju Bližnjega vzhoda so za&eli ljudje gojiti kulturne rastline in nastale so prve stalne naselbine. 2. Za mlajšo kameno dobo je zna&ilno brušeno kamnito, koš&eno in leseno orodje, uporaba lon&enine (keramike) in tkanin. Ljudje so izdelali nova orodja, ki so jih nasadili na lesene ro&aje. Za&eli so se ukvarjati s poljedelstvom ( žito, grah, le&a, &ebula), živinorejo, obrtjo, rudarstvom in gradbeništvom. 3. Zaradi poljedelstva so se morali ustaliti in zgraditi prve stalne naselbine - vasi, ki so jih sestavljale hiše. Narejene so bile iz kamna ali lesa, ometanega z ilovico. Zaradi lažje obdelave zemlje in obrambe se je ve& velikih družin povezalo v družbeno skupino, ki jo imenujemo rod. Na&eloval ji je starešina. Rodovi so se povezovali v pleme, ki ga je vodil poglavar. 4. V tem obdobju so poleg vasi in prvih mest ljudje gradili objekte iz velikih kamnitih blokov - megalitov. Najznamenitejši je gotovo Stonehenge v Angliji. Natan&nost na&rta in zahtevnost gradnje pri&ajo o veliki sposobnosti tedanjih gradbenikov. 8

9 Kovinske dobe (bakrena, bronasta in železna doba) 1. Na Bližnjem vzhodu so ljudje že v mlajši kameni dobi uporabljali samorodni baker in zlato za nakit. Odkrili so tudi postopek rudarjenja in taljenja. Ko so bakru dodali kositer, so dobili za orodje in orožje uporabno zlitino bron. Postopek pridobivanja kovin je verjetno povezan z uporabo lon&arske pe&i. 2. V Evropo je prišel postopek pridobivanja brona konec 3. tiso&letja pr. Kr. s kulturo žarnih grobiš&. Nosilci te kulture so si s pomo&jo bronastega orožja podredili staroselce. O tej kulturi pri&ajo mnoge najdbe žar, orodja, orožja, nakita in posode. 3. Postopek pridobivanja železa so odkrili Hetiti v Mali Aziji. Železo je prišlo v Evropo v za&etku prvega tiso&letja pr.kr.. Železo je bilo trdnejše in dalo se je dobro brusiti. Za&elo je izpodrivati bron, ki pa je ostal še dolgo v rabi. 4. Železno dobo v Evropi delimo na starejšo-halštatsko ( pr.Kr.) in mlajšo-latensko (400-Kr.r.). Iz halštatske dobe že poznamo po imenu prva ljudstva, ki so živela na našem prostoru. To so bili Iliri in Veneti. 5. V latenski dobi so naše ozemlje poselili Kelti. To ljudstvo je bilo razširjeno po vsej zahodni, srednji in južni Evropi. Gradili so mestne naselbine, se ukvarjali z obrtjo, trgovino in kovali denar. 6. Obrtniki v dobi kovin niso imeli ve& &asa za poljedelstvo in so se predvsem posvetili svoji panogi. Do drugih dobrin so prišli z menjalno trgovino. Zaradi razlike v vrednosti dobrin so posamezniki obogateli. Pojavila se je zasebna lastnina in družba se je razslojila na sloj bogatih in sloj revnih. Bogati so si prilastili tudi vodenje družbe in oblast. 9

10 Kultura prazgodovine 1. Prazgodovinski &lovek je bil povezan z naravo in odvisen od nje. Mnoge pojave pa si ni znal razložiti, zato jih je pripisoval nadnaravnim silam. Te sile so bili duhovi v razli&nih pojavnih oblikah. Duhovom so prirejali verske obrede, jih &astili kot toteme. Obrede so vodili vra&i, ki so bili tudi zdravilci. 2. Ljudje prazgodovine so verjeli v posmrtno življenje. Mrtve so pokopavali v grobove ali sežigali, pepel pa shranili v žare in zakopali. Mesta, kjer so zakopavali mrtve so bila sveta in nedotakljiva - tabu. Za tabu so razglasili tudi mnoga dejanja (na primer ubijanje svetih živali, spolnost z ožjimi sorodniki). Kršilci so bili strogo kaznovani. 3. Najdbe nakita, kipcev, posode, orodja kažejo veliko mojstrstvo in smisel za oblikovanje. V Španiji (jama Altamira) in Franciji (jama Lascaux) so odkrili &udovite stenske slikarije iz starejše kamene dobe, ki prikazujejo z velikim ob&utkom upodobljene bizone, jelene, divje govedo, konje in drugo divjad. Nastanek slikarij je povezan z verovanji in lovom. 10

11 Prazgodovinski %lovek na ozemlju naše države 1. Tudi pri nas je mnogo arheoloških nahajališ& iz prazgodovine. Najstarejše je staro približno let. V tem zgodnjem obdobju je bilo naše ozemlje pokrito z gozdovi, ki so jih ob&asno obiskale skupine lovcev. 2. Najpomembnejše arheološke ostanke iz starejše kamene dobe so našli v Poto&ki zijalki pod goro Olševo (koš&ena šivanka) in v jami Divje babe blizu Idrije.(koš&ena piš&al). V jamah so odkrili veliko kosti lovnih živali 3. Iz mlajše kamene in bakrene dobe je najpomembnejše najdiš&e Ljubljansko barje (koli, drevaki, kalupi, lon&enina). Tam so prebivali mostiš&arji ali koliš&arji, ki so se preživljali z lovom, nabiralništvom, poljedelstvom, živinorejo. 4. Najbogatejša arheološka najdiš&a iz bronaste in železne dobe so Va&e, Novo mesto, Krško. Najimenitnejša najdba je gotovo bronasto vedro - situla iz Va&. Poleg tega so našli tudi &elade, š&ite, orožje, lon&enino, žare, nakit. Ve&ina najdb so grobni dodatki, ki so jih odkrili v gomilah. 11

12 STARI VEK Nastanek prvih visokih kultur 1. Prve visoke kulture so se razvile ob velikih rekah, ki so redno poplavljale, prinašale rodovitno blato in dovolj vode za namakanje. Za uspešno namakanje so morali zgraditi sistem kanalov, zapornic, jezov in bazenov. Tako delo pa je zahtevalo organizirano družbo, iz katere se je razvila država. 2. Država je skupnost ljudi na dolo&enem ozemlju, ki jih povezuje jezik, preteklost, navade, kultura in oblast. Stare države so vodili vladarji, ki so bili obenem lastniki vse zemlje, vrhovni sodniki in sve&eniki ter poveljniki vojske. Vladali so s pomo&jo uradnikov, ki so izvrševali ukaze in pobirali davke. Vladarje so &astili kot bogove, njihova oblast je bila dedna. 3. Za vodenje in na&rtovanje del na namakalnih sistemih, gradnjo mest, pala& in svetiš&, opis dolžnosti in dajatev je bil potreben trajen zapis. Zato so uradniki uporabljali posebne znake, iz katerih se je razvila pisava. Ta je bila v za&etku slikovna, nato zlogovna in nazadnje abecedna. 4. Vzporedno s poljedelstvom so se razvijali tudi obrt, trgovina, promet, gradbeništvo. Te dejavnosti so se skoncentrirale v velikih naselbinah, ki so se razvila v mesta. V mestih so bili tudi sedeži uprave in v glavnem mestu vladarjeva pala&a. 12

13 Obmo%ja najstarejših civilizacij 1. Mezopotamija; je obmo&je med rekama Evfrat in Tigris na Bližnjem vzhodu, kjer je verjetno zibelka naše kulture. Tam so imeli svoje države najprej Sumerci (izumili so kolo, pisavo lon&arsko pe&, pridobivanje bakra in brona). Sledili so jim Babilonci, Asirci in nazadnje Perzijci. 2. Fenicija; ob vzhodni obali Sredozemlja so imeli svoje mestne države Feni&ani, ki so bili pomorš&aki in trgovci. Svoje nove naselbinekolonije so zgradili po vsem Sredozemlju. Izumili so pisavo, iz katere se je razvila grška in naša abeceda. 3. Izrael; Izraelci Judi so se naselili ob vzhodni obali Sredozemlja v 2. tiso&letju pred Kristusom. Verovali v enega boga in napisali Biblijo. Iz njihove vere se je razvilo krš&anstvo. 4. Egipt; egiptovska država je nastala ob reki Nil v severovzhodni Afriki okoli 3000 let pr.kr.. Stari Egip&ani so dobro izkoristili vsakoletne darove Nila ob poplavah - blato in vodo in razvili eno najve&jih kultur starega sveta. 5. Dolina reke Ind; ob spodnjem toku reke je v 3. tiso&letju pred Kristusom nastalo ve& kultur, ki so razvile lastno pisavo in znake za številke desetiškega sistema. Te so kasneje prevzeli Arabci in jih posredovali v Evropo. Indijska družba je bila razdeljena na kaste zaprte sloje prebivalstva 6. Kitajska ob Rumeni reki in Modri reki; Kitajci so izumili svilo, porcelan, papir, kompas, uro, svojo pisavo in zgradili znameniti zid. 7. Amerika; V Srednji Ameriki so imeli svojo državo Maji in Azteki, v Južni Ameriki pa Inki. Gradili so mesta, piramide, bili so astronomi, matematiki, imeli svojo pisavo in koledar. 13

14 Nastanek Egipta 1. V 4. tiso&letju pr. Kr. sta v dolini reke Nil nastali dve državi: Zgornji Egipt od zadnjih brzic do delte in Spodnji Egipt v pore&ju delte s kraljema na &elu. Okoli 3000 let pr.kr. sta se obe kraljestvi združili. Glavno mesto je postalo Memfis, skupni vladar se je imenoval faraon. 2. Nastanek tako visoke kulture je omogo&ila reka Nil, ki vsako leto spomladi prinaša obilo vode za namakanje in rodovitno blato. Za uspešno izkoriš&anje darov Nila so morali Egip&ani zgraditi namakalne sisteme s kanali, jezovi, bazeni, zapornicami in &rpalkami šadufi. 3. Skozi zgodovino se je obseg države stalno spreminjal. Najprej je obsegala le ozek pas ob reki, kasneje so Egip&ani razširili oblast globlje v puš&avo, na Nubijo, Sinajski polotok in celo do reke Evfrat. 4. Zgodovino Egipta delimo na obdobja, ki so jih zaznamovale posamezne dinastije. Prvo je obdobje zgodnjih dinastij, sledi jim obdobje stare, srednje, nove in pozne države ter grško-rimsko obdobje. Vmes so bila obdobja brezvladja ali šibkih faraonov. 14

15 Egip%anska družba 1. Družba v starem Egiptu se je razslojila na ve& slojev, ki jo lahko ponazorimo s piramido ali trikotnikom. Na vrhu piramide je bil faraon s svojo družino, pod njim so bili vezir, generali, sve&eniki, sledili so državni uradniki, vojaki, umetniki, nato trgovci, obrtniki, kmetje, in sužnji. 2. Faraon je imel v rokah vso oblast. Bil je vrhovni poveljnik vojske, vrhovni sve&enik, sodnik, lastnik vse zemlje in živi bog. Pri vodenju države so mu pomagali veliki vezir, upravitelji provinc, državni uradniki, pisarji, sve%eniki in vojska. 3. Obrtniki so izdelovali predmete za vsakdanjo rabo z ro&nim orodjem. Mnogi so bili zaposleni pri gradnji svetiš&, grobnic in pala&. Trgovci so trgovali z blagom za vsakdanjo rabo, slonovino, dišavnicami, cedrovino. Glavna trgovska pot je potekala po Nilu. Dosti blaga so tovorile karavane. 4. Najštevil&nejši sloj so bili kmetje, ki so obdelovali zemljo z motiko in ralom, urejevali namakalne sisteme, gradili pala&e in svetiš&a za vladarje in plemstvo. Pridelovali so proso, pšenico, je&men, &ebulo, solato, fige, melone, grozdje. Redili so race, gosi, ovce, koze in govedo. 5. Sužnji so bili osebno nesvobodni. Lastniki so jih uporabljali kot brezpla&no delovno silo na poljih, v delavnicah in pri gradbenih delih. Najve&krat so bili to vojni ujetniki. 15

16 Egip%anska znanost, kultura in verovanje 1. Ob gradnji namakalnih sistemov, grobnic in templjev se je v Egiptu razvila aritmetika in geometrija. Egip&ani so poznali desetiški sistem, decimalke in ulomke. Obvladovali so osnovne ra&unske operacije, znali izra&unati površino in prostornino geometrijskih teles. 2. Egip&ani so poznali planete, zvezde in ozvezdja in njihove poti. Poznali so koledar, katerega osnova je bilo eno leto 365 dni in je trajalo od ene do druge poplave. Znali so balzamirati trupla, poznali so anatomijo, operirali so glavo, zdravili zlome, vstavljali umetne zobe, zdravili so z zeliš&i. 3. Egip&anski pisavi pravimo hieroglifi (podobopis). Pisali so na podlago iz papirusa s pisali iz trsja ali vklesali v kamen. Pisava je imela ve& tiso& znakov. Razvozlal jo je francoski jezikoslovec Champollion v za&etku 19. stoletja. 4. Najve&ji dosežki egip&anskih gradbenikov so prav gotovo piramide, grobnice kraljev in templji, kjer so našli tudi &udovite kipe, reliefe, nakit in stenske slike. Obi&ajne hiše so bile zgrajenih iz opek, sušenih na soncu. Pala&e faraonov in bogatih uradnikov so bile kamnite. 5. Vrhovno božanstvo Egip&anov je bil bog sonca Amon-Ra, &astili so še boga podzemlja in smrti Ozirisa, boginjo plodnosti Izido in mnoge druge, ki so jih upodabljali kot ljudi z živalskimi glavami. Bogovom so gradili svetiš&a - templje. 16

17 GR6IJA Kreta in Mikene 1. V 3. in 2. tiso&letju pr. Kr. je na otoku Kreta v Sredozemskem morju cvetela visoka kultura. Kre&ani so gradili &udovite pala&e in mesta, bili odli&ni pomorš&aki, trgovci in obrtniki. Njihove pisave še niso razvozlali. 2. Obvladovali so vzhodno Sredozemlje, trgovali z Egiptom in Mezopotamijo. S svojo umetnostjo in kulturo so mo&no vplivali na Grke. Njihovo civilizacijo je sredi 2. tiso&letja verjetno uni&il potres. Potem so otok zavzeli in poselili Grki. 3. Prvi Grki so prišli na jug Balkanskega polotoka v za&etku 2. tiso&letja pred Kristusom. Imenovali so se Ahajci. Kasneje so jim sledili še Dorci, Jonci in Eolci. Poselili so tudi otoke v Jonskem in Egejskem morju in zahodno obalo Male Azije (današnja Tur&ija). 4. Na polotoku Peloponezu in v Mali Aziji so Grki zgradili mogo&na utrjena mesta Mikene, Tirins, Trojo. Mestom so vladali kralji, ki so jih pokopavali v grobnicah. V njih so našli prave zaklade. 17

18 Domovina Helenov 1. Grki niso bili enotno ljudstvo. Predstavljala so jih mnoga plemena, ki so se v ve& valovih selila proti jugu Balkanskega polotoka. Prvi so se okoli 2000 pr. Kr. na jug Balkanskega polotoka naselili Ahajci. Bili so nosilci mikenske in trojanske kulture. 2. Okoli 1200 pr.kr. so se na Peloponez naselili Dorci, si podredili staroselce Ahajce in sprožili preseljevanje Joncev, Eolcev, Arkadijcev in drugih Grkov na otoke in v Malo Azijo. 3. Grki so sami sebe imenovali Heleni. Nikoli niso ustanovili enotne države. Oblikovale so se mestne države, imenovane polis. Najpomembnejše polis so bile Atene, Šparta, Tebe, Argos, Korint, Milet. 4. Ker je število prebivalstva v grških polis stalno naraš&alo, skopa zemlja ni mogla prehraniti vseh. Zato so se Grki izseljevali iz domovine, ustanavljali so nove naselbine - kolonije izven mati&ne polis in kmalu prevladali nad Sredozemljem. Povsod so širili svojo kulturo, vero in znanje. 5. Najve& grških kolonij je bilo na Siciliji, v južni Italiji, Franciji, ob 9rnem morju in v Mali Aziji. Kolonije so bile samostojne a vedno povezane z mati&no polis. V kolonijah so pridelovali veliko žita, cvetela je obrt in trgovina. Tam so delovali tudi mnogi grški misleci (Pitagora, Arhimed). 18

19 Grški bogovi, epi in miti 1. 9eprav Grki niso imeli enotne države, so kljub medsebojni oddaljenosti &utili skupno pripadnost. Med seboj so jih povezovali: jezik, pisava, olimpijske igre, vera v iste bogove, epi in miti. 2. Grki so verovali v bogove, ki so imeli &loveško podobo in lastnosti. Predstavljali so red in ravnovesje na zemlji. Najpomembnejši bogovi so bili: Zevs, Hera, Artemida, Hermes, Atena, Apolon, Afrodita, Demetra, Ares, Pozejdon, Hefajst, Hestija. 3. Bogovom v &ast so opravljali daritve na doma&ih žrtvenikih, gradili templje, svetiš&a in prero&iš&a. Najpomembnejše prero&iš&e je bilo v Delfih. 4. Grki so si radi pripovedovali mite zgodbe o bogovih, junakih in preteklih dogodkih. Najbolj znani so miti o Herakleju, Tezeju, Argonavtih. Najpomembnejša epa (pesnitvi) sta Iliada in Odiseja. Iliada opisuje boje za Trojo (grško Ilion), Odiseja pa vra&anje kralja Odiseja po kon&ani trojanski vojni domov na otok Itako. 5. Od leta 776 pr. Kr. so Grki vsake štiri leta prirejali olimpijske igre, imenovane po kraju Olimpija. To so bile slovesnosti, posve&ene bogu Zevsu. Poleg verskih obredov so prirejali športne igre v rokoborbi, metu diska, teku, dirkah z vozovi in peteroboju. 19

20 Grška družba 1. Po naselitvi so Grki ustanovili ve&je število manjših držav, kasneje imenovanih polis. V za&etku so jim vladali kralji. Dejansko oblast so imeli &lani mo&nih družin, ki so si med osvajanjem pridobili najve& zemlje. Imenovali so se aristokrati - plemi&i. 2. Ve&ino prebivalstva so tvorili preprosti ljudje: mali kmetje, obrtniki in trgovci. Imenovali so se demos. Poleg svobodnih Helenov - Grkov so živeli v polis nesvobodni sužnji in tujci. Sužnji so bili brez pravic in osebno nesvobodni. Lastniki so jih lahko prodali in telesno kaznovali. 3. Oblike vladanja v grških državah so se razlikovale po obdobjih in po polis. Šparti sta na primer vladala dva kralja, v Atenah so nekaj &asa vladali tirani (samodržci). Aristokracija pa je imela v vseh državah odlo&ilen vpliv. 4. Poseben položaj so imele Atene, zelo vplivna polis na polotoku Atika. Najprej jo je vodilo plemstvo. Potem si je demos v boju z aristokracijo izboril svoje predstavnike v svetu petstotih in sodiš&u zapriseženih. 5. Po vojnah s Perzijci so v Atenah uvedli demokracijo vladavino ljudstva. Vsi polnoletni, svobodni moški so sodelovali v ljudski skupš&ini in odlo&ali o državnih zadevah. 20

21 Vsakdanje življenje 1. Osnova grške družbe je bila družina, v kateri je imel glavno besedo o&e. Ženske so bile ve&inoma doma, kjer so skrbele za gospodinjstvo in vzgojo otrok. Poslovno, politi&no, družabno in kulturno življenje je bilo rezervirano za moške. 2. De&ki so morali s sedmimi leti v šolo, kjer so se nau&ili pisati, brati in ra&unati. Veliko pozornost so namenjali športu in glasbi. Potem so lahko nadaljevali šolanje v gimnazijah in pri filozofih - modrecih. 3. Posebej strogo so vzgajali otroke v Šparti. Od tod tudi pregovor o špartanski vzgoji. Pri življenju so Špartanci pustili samo zdrave novorojence. Vzgoja otrok je temeljila na telesnih kaznih, utrjevanju telesa in duha z naporno vadbo in odrekanjem. 4. Prebivalstvo se je preživljalo s poljedelstvom, živinorejo, ribolovom, obrtjo in trgovino. Polja so obdelovali z motiko in ralom. Gnojenja niso poznali. Hrana je bila pretežno sestavljena iz žitaric, rib, sira, ov&etine, olj&nega olja, zelenjave in sadja. Grki so kulturno razvitost cenili po gojenju trte in oljk. 21

22 Grško-perzijske vojne 1. Kralj Kir je v 6.stoletju pr.kr ustanovil na ozemlju današnjega Irana mo&no državo Perzijo. Svojo oblast je razširil tudi nad Babilonijo, Egipt in Malo Azijo. 2. Okrog leta 500 pr. Kr. so si Perzijci podredili grške polis v Mali Aziji in nato skušali zasesti še ostalo Gr&ijo. Nekatere polis so se bile pripravljene podrediti perzijskemu kralju, druge z Atenami in Šparto na &elu so se mu postavile po robu. 3. Prva ve&ja bitka med Grki in Perzijci je bila na Maratonskem polju pri Atenah leta 490 pr.kr. Atenci so slavili zmago kljub števil&ni premo&i Perzijcev. V ponovnem vojnem pohodu so Perzijci s pomo&jo izdajalca premagali zaš&itno enoto Špartancev v soteski Termopile in požgali Atene. Glavnina grške vojske pa se je umaknila na varno. 4. Odlo&ilna je bila pomorska bitka pri otoku Salamina leta 480 pr.kr.. V spopadu med grškim in perzijskim ladjevjem so bile uspešnejše atenske trireme. Grki so porazili Perzijce še v dveh velikih bitkah: v kopenski bitki pri Platajah in v pomorski bitki pri Mikalah. S temi zmagami so Grki dokon&no odbili osvajalce. 5. Grki so tako dokazali, da se lahko z združenimi mo&mi, požrtvovalnostjo, vero v domovino in pogumom lahko premaga tudi nekajkrat mo&nejšega nasprotnika. 22

23 Zlata doba Aten in peloponeške vojne 1. Zaradi skupne obrambe pred sovražnikom so se mnoge polis povezale v tako imenovano peloponeško zvezo. Vodilni državi sta bili Atene in Šparta. Za skupno obrambo so zbirali tudi denar. 2. Po zmagi nad Perzijci je nastopila zlata doba Aten. V tem &asu so obnovili mesto, ga utrdili in na novo zgradili Akropolo. V ta namen so porabili tudi precej denarja, ki so ga za skupno obrambo prispevali tudi druge polis. 3. To je mo&no ujezilo Špartance in njihove zaveznike in zanetilo peloponeške vojne, v katerih so se 30 let medsebojno iz&rpavale Atene in Šparta ter njune zaveznice brez odlo&ilne zmage. 23

24 Civilizacijski dosežki starih Grkov 1. Grška znanost je prišla do mnogih odkritij, ki so uporabna še danes. Grški misleci so postavili temelje današnji matematiki, medicini, zemljepisu, zgodovini, filozofiji. 2. Grški filozofi so razmišljali o sestoju narave, o vzrokih za dogajanja, o smislu &lovekovega bivanja. Ob sebi so zbirali nadarjene u&ence in vodili dolge razprave. Najbolj znani grški filozofi so Aristotel, Platon, Sokrat, Tales. 3. Za o&eta zgodovine velja Herodot, med zdravniki je bil najpomembnejši Hipokrat. Njegova na&ela so postala temelj sodobne zdravniške prisege. 4. Odli&ni grški stavbeniki, kiparji in slikarji so bili vzorniki evropskih umetnikov skozi stoletja. Kiparji so obvladovali realisti&no upodabljanje &loveškega telesa, arhitekti so gradili templje v treh zna&ilnih slogih: dorskem, jonskem in korintskem. Grško slikarstvo se je ohranilo le na vazah in rimskih kopijah. 5. Grki so vplivali tudi na evropsko besedno umetnost s svojimi tragedijami, komedijami, epi in miti. Mnoga grška gledališka dela uprizarjajo še danes. Tudi naša današnja pisava ima korenine v grški. 24

25 Makedonija in helenizem 1. Severno od grških državic so živela makedonska plemena. Njihov kralj Filip je v drugi polovici 4. stol. združil plemena, si podredil sprte in iz&rpane grške državice in osnoval enotno kraljestvo Makedonijo. 2. Nasledil ga je sin Aleksander Veliki, ki se je odpravil na vojni pohod proti Perzijcem. Ve&krat je premagal njihovo vojsko in si podredil ozemlje, ki je segalo od Egipta do reke Ind. 3. Na pohodu v Indijo se mu je vojska uprla in moral se je vrniti. Kljub temu mu je uspelo ustvariti najve&jo državo do tedaj - imperij. Umrl je komaj 33 let star 323 pr.kr. v Babilonu. Potem je imperij razpadel na ve& držav, ki so jim vladali Aleksandrovi generali in nasledniki - diadohi.. 4. Imel je na&rt spojiti grško in vzhodno kulturo. Njegovi poveljniki so se poro&ali z doma&imi plemkinjami. Širil je grško znanost in kulturo, gradil je ceste in ustanavljal mesta. Vsa so se imenovala po njem Aleksandrija. Najpomembnejša je bila Aleksandrija v Egiptu. Tam je delovala najve&ja knjižnica starega veka. Žal je leta 47 pr.kr.pogorela. 5. S prizadevanji Aleksandra se je grška kultura spojila s kulturo vzhoda v helenizem. Ta je trajal do prihoda Rimljanov. 25

26 RIMSKA SVETOVNA DRŽAVA Apeninski polotok pred nastankom Rima 1. V prvi polovici 1. tiso&letja pr. Kr. so na Apeninskem polotoku prebivala razli&na ljudstva. Italska ljudstva so živela v osrednjem delu, Etruš&ani predvsem med rekama Arno in Tibero, Veneti, Retijci in Kelti (Galci) na severu, Grki so ustanavljali svoje kolonije na jugu. Na Siciliji, Korziki in Sardiniji so imeli kolonije Kartažani. 2. Etruš&ani so na ozemlju med rekama ustanovili številne mestne države in razvili visoko kulturo. Bili so odli&ni pomorš&aki, gradbeniki in trgovci. Vzdrževali so mo&ne trgovske in kulturne stike z Grki. Nanje spominja tudi ime pokrajine Toskane (Tusci latinsko Etruš&ani). 3. Od Etruš&anov so se Rimljani nau&ili gradnje cest, mostov, vodovodov, lokov in obokov. Zadnji kralji, ki so vladali Rimu, so bili Etruš&ani. Na Rimljane so mo&no vplivali tudi Grki s svojo umetnostjo, stavbarstvom, pisavo, vero, znanostjo, filozofijo. 4. Kartagina je bila feni&anska kolonija na podro&ju današnje Tunizije. Kartažani, imenovani tudi Punci, so ustanavljali kolonije po zahodnem Sredozemlju in bili hud tekmec Rimljanom. 5. Italska ljudstva so se na osrednji del Apeninskega polotoka naselila okoli leta 1000 pr.kr.. To so bili Umbrijci, Sabinci, Samniti in Latini. 26

27 Rim od kraljevine do republike 1. Mesto Rim je nastalo v 8. stoletju pr. Kr. (anti&ni viri navajajo leto 753 pr. Kr.). Razvilo se je iz kme&kih naselbin na sedmih gri&ih ob reki Tiberi na zahodni obali Apeninskega polotoka. 2. Osnova rimske družbe je bila velika družina - familia, v kateri je o vsem odlo&al o&e družine pater familias. Ve& družin je bilo povezanih v rod. Rimu so najprej vladali voljeni kralji. Po legendi naj bi bil prvi kralj Romul, ki je v boju za oblast ubil dvoj&ka Rema (oba naj bi dojila volkulja). 3. Leta 509 pr. Kr. so Rimljani izgnali zadnjega kralja, ki je bil Etruš&an in uvedli nov na&in vladanja - republiko. Vodila sta jo dva konzula. Voljena sta bila za eno leto. Zakone in glavne odlo&itve je sprejemal senat. V njem so bili zastopani samo patriciji. 4. Rimska družba je bila razdeljena na tri sloje: patricije, plebejce in sužnje. Patriciji so bili bogat sloj, ki je imel v rokah vso oblast, plebejci so bili svobodni ljudje brez politi&nih pravic, sužnji so bili nesvobodna»govore&a orodja«. 5. Po dolgih letih bojev za politi&ne pravice so si plebejci s&asoma izborili pravico do dveh zastopnikov - tribunov, ki sta jih zastopala v senatu, enega konzula in pravice veta - ugovora. 27

28 Rimska država postane velesila 1. Rimljani so imeli od nastanka republike zelo dobro organizirano vojsko, razdeljeno na legije po okoli 5000 mož. S pomo&jo te vojske so si kmalu podredili ves polotok. 2. Potem so hoteli Rimljani zasesti še Sicilijo, vendar so tam naleteli na mo&nega nasprotnika Kartažane, ki so obvladovali zahodno Sredozemlje. 3. Izbruhnila je vojna, ki je s presledki trajala ve& kot 100 let. Kartažanski vojskovodja Hanibal je sicer prodrl v Italijo in Rimljane ve&krat porazil. Ker ni dobil podpore na polotoku, se je moral vrniti v domovino. 4. Rimljani so potem porušili Kartagino in zasedli vse njene kolonije v Afriki, Španiji, Franciji, Siciliji, Sardiniji, Korziki. Osvojene dežele so imenovali province. Osvojili so tudi Egipt, Sirijo in Makedonijo. V osvojenih deželah so širili svojo upravo, jezik, kulturo in jih tako s&asoma romanizirali. 28

29 Od republike k cesarstvu 1. V prvem stoletju pr. Kr. je Rim vladal vsem deželam ob Sredozemlju. V boju za oblast v republiki pa so tekmovali posamezni konzuli in senat. 2. Sredi prvega stoletja pr. Kr. je namestnik (guverner) province Galije (današnja Francija) Gaj Julij Cezar s pomo&jo vojske izvedel državni udar, prevzel oblast in postal dosmrtni konzul. 3. Ko so nasprotniki v senatu umorili Cezarja, se je spet vnel boj za oblast, v katerem je zmagal Cezarjev ne&ak Oktavijan, ki je ukinil republiko in pod imenom Avgust postal prvi cesar (imperator) rimskega cesarstva. 4. V svojih rokah je združil vse veje oblasti: zakonodajno, izvršno, sodno in versko. Pri vladanju se je opiral na državne uradnike. Za &asa njegove vladavine (31 pr. Kr. 14 po Kr.) je rimska država segala do Rena, Donave, Evfrata in Sahare. 5. Cesarska oblast je bila dedna. Naslednika je dolo&il cesar ali pa ga je izbrala vojska. Pomembnejši cesarji so bili Vespazijan, Trajan, Hadrijan, Dioklecijan in Konstantin. 29

30 Propadanje rimskega cesarstva 1. Od 3. stoletja so se v rimski državi vrstile krize, spori za prestol in boji za oblast. Propadalo je tudi gospodarstvo. Denar je izgubljal vrednost, pešala je trgovina in obrt. 2. Ker ni bilo osvajanj, ni bilo sužnjev in veleposestniki so morali dajati zemljo v najem obubožanim kmetom kolonom. Ti so potem pla&evali zakup s pridelki. 3. Cesarstvo pa so vse bolj ogrožala zunanja ljudstva barbari, ki so vdirali v državo. Najbolj so bili nevarni Huni in Germani. Da bi rešili cesarstvo, so ga razdelili na vzhodni in zahodni del. 4. Germani so kmalu služili Rimu kot najemniški vojaki in vojskovodje. Njihov poveljnik Odoaker je leta 476 odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja in država je razpadla. Vzhodnorimsko cesarstvo (Bizanc) je živelo še kakih 1000 let. 30

31 Verovanje Rimljanov in Krš%anstvo 1. Rimsko verovanje je bilo zelo podobno grškemu. 9astili so bogove, ki so bili podobni grškim, le imena so imela latinska. Vrhovni bog Rimljanov je bil Jupiter (grški Zeus), bog vojne je bil Mars (grški Ares), bog morja Neptun (grški Pozejdon), itd. 9astili so tudi hišne duhove lare. 2. Po imperiju pa so se širila tudi verovanja iz vzhodnih provinc. Eno takih je bilo krš&anstvo. Za&etnik krš&anske vere je Jezus Kristus, ki se je rodil v judovski družini v rimski provinci Palestini za &asa cesarja Avgusta. Oznanjal je novo vero, u&il, pridigal in zdravil. 3. Njegovi nauki niso bili vše& judovskim duhovnikom, zato so ga izro&ili rimskim oblastem. Rimski upravitelj Pilat ga je obsodil na križanje. Po krš&anski veri se je s svojo smrtjo žrtvoval za grehe &loveštva in odrešil vse, ki vanj verujejo. 4. Njegov nauk so u&enci-apostoli raznesli po celotnem cesarstvu. Nauke pa so zapisali štirje evangelisti v svojih evangelijih (Markov, Lukov, Janezov in Matejev). 5. Krš&anstvo so najprej sprejeli revni sloji in prve krš&anske skupnosti so temeljile na enakosti. Z njihovim združevanjem so nastale škofije in Cerkev. V za&etku so krš&anstvo preganjali, v 4. stoletju pa je postala državna vera in Cerkev si je pridobila veliko mo& in bogastvo. 31

32 Rimska družba in gospodarstvo 1. Osvojitve so privedle do premoženjskih razlik med Rimljani. Z vojnim plenom so obogateli patriciji, poceni kmetijski pridelki in obrtni izdelki iz provinc so povzro&ili propad malih kmetov in obrtnikov. 2. Za &asa rimske oblasti je po celem Sredozemlju cvetela trgovina, obrt, rudarstvo, poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja, oljarstvo. Povsod so zgradili odli&ne ceste, vodovode in kanalizacijo. Kraje so povezali s pošto. 3. Rimljanke so bile precej enakopravne moškim. Otroci so hodili v javne šole ali pa so jih u&ili pedagogi. Rimljani so radi hodili v terme, v amfiteater in na pojedine. 4. Sužnji so bili brez pravic. Lastnik jih je lahko pretepal, ubil ali prodal. Mnogi so se borili kot gladiatorji. Sužnji so se ve&krat upirali (Spartak), vendar so Rimljani vse upore v krvi zadušili. 32

33 Rimska kultura 1. Stavbarstvo: Rimljani so bili odli&ni gradbeniki. O tem pri&ajo mnoge zgradbe, ki so se ohranile do danes: amfiteatri, templji, gledališ&a, terme, mostovi, vodovodi, slavoloki,ceste, vile. 2. Kiparstvo in slikarstvo: Rimski umetniki so radi posnemali grške. Izdelali so tudi mnogo kopij grških kipov in slik. Velik prispevek rimskih kiparjev pa je realisti&ni portret, ki ga Grki niso poznali. 3. Besedna umetnost: Rimljani so imeli razvito pesništvo (Ovid, Horac, Vergil) in govorništvo (Cicero). 4. Znanost: Rimsko pravo še danes služi kot osnova zahodnemu pravu. Razvita je bila medicina, filozofija, zgodovinopisje in vojaško tehnika (balista, katapult, oblegovalni ovni in stolpi). 33

34 Rimska oblast na naših tleh 1. Rimljani so zasedli ve&ino našega ozemlja za &asa cesarja Avgusta na za&etku prvega stoletja po Kr.. Priklju&ili so ga k provincam Norik, Histria in Panonia. 2. Staroselci Kelti in Veneti so se delno romanizirali, delno pa umaknili v višje leže&e predele. Rimljani so kmalu zgradili ceste &ez naše ozemlje in povezali kraje s pošto. 3. Ob cesti so postavili vojaške tabore, iz katerih so se razvila mesta (Emona, Celeia, Poetovio). Mesta so dobila kanalizacijo, vodovod, tlakovanje. 4. V naše kraje so Rimljani prinesli trto, oljke, plug, dveletno kolobarjenje, razmahnila se je obrt, trgovina in rudarstvo. Z vdorom barbarov v 5. stoletju se je njihova oblast kon&ala. 34

35 SREDNJI VEK Srednji vek pojem in delitev 1. Srednji vek je zgodovinsko obdobje med starim vekom (antiko) in novim vekom. Za&el se je konec 5. stoletja s propadom zahodnega rimskega cesarstva in kon&al konec 15. stoletja z odkritjem Amerike. 2. S propadom rimskega cesarstva je zamrla trgovina in obrt propadla so mesta, ceste, nazadovala je umetnost, stavbarstvo. Edina nosilka kulture in znanja je postala Cerkev, ki je obvladovala vse pore življenja. 3. Srednji vek delimo na tri obdobja: zgodnji srednji vek ( ), visoki srednji vek ( ) in pozni srednji vek ( ). Najpomembnejši viri za srednji vek so listine, ki so ve&inoma pisane v latinskem jeziku. To je bil jezik izobražencev in jezik Cerkve. 35

36 ZGODNJI SREDNJI VEK Evropa pred preseljevanjem 1. Severno od rimskega imperija so živela v Evropi barbarska ljudstva, najve& Germani in Slovani. Germanska plemena (Goti, Vandali, Franki, Sasi, Angli, Langobardi) so živela v Skandinaviji, na obmo&ju današnje Nem&ije in v srednji Evropi. 2. Slovani so naseljevali srednjo in vzhodno Evropo. Zaradi selitev v tri razli&ne smeri jih delimo na vzhodne, zahodne in južne Slovane. Slovenci smo potomci zahodnih in deloma južnih Slovanov. 3. V primerjavi z urejeno rimsko državo je bila tam krajina kulturno slabo obdelana in redko poseljena. Povsod so se raztezali širni gozdovi, mo&virja in stepe. Barbare je zato mo&no privla&ilo bogastvo rimskega cesarstva. 4. Germani in Slovani so se preživljali s preprostim poljedelstvom na osnovi požigalništva in živinorejo ter si vse življenjske potrebš&ine izdelali sami. Ko se je zemlja iz&rpala, so se preselili drugam. 5. Prebivali so v preprostih lesenih hišah in bili povezani med seboj v rodove in plemena, ki so jih vodili plemenski poglavarji. 9astili so ve& bogov, ki so bili povezani z naravnimi pojavi. 36

37 Preseljevanje ljudstev 1. Prihod Hunov v Evropo leta 375 je sprožil val preseljevanja ljudstev v tem prostoru. Na obmo&je rimskega cesarstva so se pred Huni umikala germanska in nato slovanska ljudstva. 2. Preprosti barbari so preplavili imperij in na tleh razsule države ustanavljali svoja kraljestva. Dokon&no je zahodnorimsko cesarstvo prenehalo obstajati leta 476, ko so vzhodni Goti v Italiji ustanovili svoje kraljestvo. 3. Po prihodu barbarov so propadla številna mesta, opustele in propadle so ceste, zamrla je živahna trgovina in obrt, zatonila je anti&na kultura. Ljudje so živeli od kmetovanja in si sami pridelali in izdelali vse, kar so potrebovali za življenje. 37

38 Huni 1. Huni so bili ljudstvo, ki je prebivalo v prostranih stepah osrednje Azije. Bili so živinorejski nomadi, ki so najve& vzgajali konje in se stalno selili v iskanju ugodne paše. 2. V 4. stoletju je njihove pašnike prizadela huda suša, zato so vdrli v bogato Kitajsko. Ker jih je kitajska vojska odbila, so se usmerili proti rimskemu cesarstvu. S svojim vdorom v Evropo so sprožili pravi val preseljevanja tamkajšnjih ljudstev. 3. Huni so bili odli&ni jezdeci. S svojim na&inom bojevanja, odli&nimi konji in novim lokom so mleli nasprotnike. Kmalu so si podredili ve&ino srednje in vzhodne Evrope in vpadali v rimski imperij. 4. Vrhunec so doživeli Huni pod poveljnikom Atilo, ki je skupaj z zavezniki napadal Italijo in Galijo. Tam pa je doživel poraz, zato se je umaknil v Panonijo. Po njegovi smrti je hunska mo& zaradi notranjih razprtij usahnila. 38

39 Bizantinska država 1. Rimsko cesarstvo je po vdoru Hunov konec 4. Stoletja razpadlo na dva dela: na zahodnorimsko cesarstvo s središ&em v Rimu in na vzhodnorimsko cesarstvo s središ&em v Bizancu. 2. Po propadu zahodnega cesarstva leta 476 je vzhodno cesarstvo živelo naprej in postalo prevladujo&a vojaška in gospodarska sila ter nosilec kulture v vzhodnem Sredozemlju. Uradni jezik je postal namesto latinš&ine grš&ina. 3. Bizantinski cesarji so imeli veliko oblast, bili so lastniki vse zemlje, podaniki so jih morali &astiti kot božanstva. Imeli so dobro organizirano vojsko in uradništvo. V cesarstvu sta cveteli obrt in trgovina, razvito je bilo poljedelstvo. 4. Najpomembnejši bizantinski cesar je bil Justinijan I., ki je vladal v 6. stoletju. Hotel je obnoviti celoten rimski imperij, vendar mu to ni uspelo. Cesar Justinijan je dal zgraditi tudi eno najve&jih krš&anskih cerkva z veliko kupolo, ki je postala vzor mnogim zgradbam. 5. Bizantinci so razvili lasten slog v slikarstvu in stavbarstvu. Predvsem slovanski sosedje so bili pod mo&nim kulturnim in politi&nim vplivom Bizanca. Od tam se je mednje razširilo tudi krš&anstvo. 39

40 Arabska država 1. Na Arabskem polotoku so že v starem veku prebivala arabska nomadska plemena pastirjev, ki so gojila ovce, kamele in konje. V oazah pa so nastala mesta, kjer sta cveteli obrt in trgovina. 2. V 6. stoletju je v mestu Meka živel u&eni trgovec in prerok Mohamed. U&il je novo vero islam, ki priznava le enega boga Alaha. Pred nasprotniki je leta 622 zbežal v Medino (to letnico imajo muslimani za za&etek štetja let). 3. Tam je Mohamed zbral somišljenike in za&el sveto vojno. Premagal je nasprotnike in združil arabska plemena, ki so sprejela novo muslimansko vero - islam. 4. Njegovi nasledniki kalifi so nadaljevali s širjenjem vere in osvajanjem. V sto letih so si Arabci podredili ozemlje, ki je segalo od Indije do Atlantika. Osvojili so tudi ve&ino Pirenejskega polotoka. Njihovo osvajanje Evrope so zaustavili šele Franki leta 732, ko so Arabce porazili v bitki pri Poitiersu. 5. V arabski državi je cvetela obrt, trgovina, stavbarstvo, poljedelstvo in živinoreja. Razvita je bila matematika, astronomija in medicina. Nastala so mnoga znanstvena in leposlovna dela. Arabci so prevajali grške pisce in prevzeli od Indijcev znake za številke, ki jih uporabljamo še danes. 40

41 Frankovska država 1. Zahodni del rimskega cesarstva so zasedla razli&na germanska plemena in tam ustanovila svoja kraljestva. Vojaško najmo&nejše pa je bilo pleme Frankov, ki je kmalu sprejelo krš&ansko vero. 2. Franki so si pod vodstvom svojih vladarjev-kraljev podredili ostala kraljestva in ustanovili državo, ki je obsegala ve&ino zahodne, srednje in velik del južne Evrope. Kraljevi naslov je bil deden po moški strani (o&eta je nasledil sin). 3. Pod poveljstvom kralja Karla Martela so Franki leta 732 v bitki pri Poitiersu v osrednji Franciji premagali Arabce in tako zaustavili njihovo prodiranje v Evropo. Karel Martel je bil za&etnik dinastije Karolingov. 4. Najslavnejši vladar karolinške dinastije je bil Karel Veliki, ki ga je papež leta 800 okronal za cesarja. Tako je postal naslednik rimskih cesarjev. V državi je poenotil sodstvo, vpeljal cerkveno organizacijo, in širil krš&anstvo. Kljub temu, da je bil Karel nepismen, je skrbel za kulturo in umetnost. 41

42 Frankovski fevdalizem 1. Franki so uvedli v svoji državi nove gospodarske in družbene odnose, ki jih imenujemo fevdalizem, družbo pa fevdalno. 2. Na vrhu fevdalne piramide je bil kralj, pod njim je bilo visoko cerkveno in posvetno plemstvo, sledili so jim nižji plemi&i, na dnu je bila množica nesvobodnih podložnikov. 3. Kralj je bil lastnik vse zemlje, ki jo je podeljeval v fevd ali v alod. V fevd je podeljeval zemljo skupaj s podložniki visokemu plemstvu v zameno za upravno ali vojaško službo, v alod pa za svobodno razpolago. 4. Prejemniki posesti so se imenovali vazali. Visoki vazali so zemljo podeljevali naprej v fevd nižjemu plemstvu. Tisti, ki so zemljo podeljevali, so se imenovali seniorji. Plemi&i so skrbeli za upravo, pobirali davke in sodili. Ko jih je kralj poklical, so se morali tudi vojskovati zanj. 42

43 VISOKI IN POZNI SREDNJI VEK Evropo osvajajo nova ljudstva 1. Vikingi so bili prebivalci Skandinavije, ki so v 9. In 10. stoletju osvajali in ropali po Evropi. S svojimi vitkimi in okretnimi ladjami ter bojnimi sekirami so postali strah in trepet stare celine. 2. Vikingi so osvojili Islandijo, prišli na Grenlandijo in kot prvi Evropejci tudi v Ameriko. Pod imenom Varjagi so trgovali po Rusiji in tam ustanovili prvo rusko državo. 3. V 10. stoletju so ljudstva iz Skandinavije, imenovana Normani zasedla severozahodno Francijo, v 11. stoletju Anglijo, južno Italijo in Sicilijo in postali tam vladajo&e plemstvo. 4. Južno Evropo so ogrožali Saraceni - muslimani iz severne Afrike, ki so imeli nekaj &asa v posesti Malto, Sicilijo, Sardinijo, Korziko, južno Italijo, Kreto. 5. V 10. stoletju so se v Panonijo naselili Ogri - Madžari in napadali Nemško cesarstvo, dokler jih ni porazil cesar Oton I.. Potem so se umirili in sprejeli krš&anstvo. 43

44 Politi%na podoba srednjeveške Evrope 1. V visokem in poznem srednjem veku so se izoblikovali zametki ve&ine današnjih evropskih držav. Vse države so bile sicer sestavljene iz velikega števila bolj ali manj samostojnih fevdalnih ozemelj, ki jih je med seboj povezovala vladarjeva oseba. 2. Na obmo&ju nekdanje frankovske države sta nastali Francija in Nemško cesarstvo. Španski plemi&i so se cel srednji vek borili z Arabci na Pirenejskem polotoku in jih dokon&no pregnali šele z osvojitvijo Granade leta Osrednji del Italije je obvladovala papeška država, južnega pa izmeni&no Bizanc, Normani in Arabci. Na severu Evrope so se izoblikovale Danska, Švedska, Norveška, na vzhodu Poljska, 9eška, Rusija in Ogrska, na Balkanu Hrvaška, Bosna, Srbija. 4. Za politi&no prevlado v Evropi so se borili papeži in nemški cesarji. Po dolgem razkazovanju mo&i so spore zaklju&ili s sporazumom. Za postavljanje visokih cerkvenih dostojanstvenikov (škofov) je postal na zahodu pristojen edino papež. 5. V sami krš&anski Cerkvi pa je prišlo do nasprotij zaradi razli&nih pogledov na organizacijo in razlago verskih naukov, zato je prišlo leta 1054 do razkola. Na zahodu je nastala katoliška Cerkev s papežem na &elu. Na vzhodu se je oblikovala pravoslavna ali ortodoksna Cerkev, kjer je v vsaki državi samostojen poglavar patriarh. 44

45 Križarske vojne 1. Katoliška Cerkev in evropski kristjani so hoteli v visokem srednjem veku osvojiti krš&anska sveta mesta v Palestini. Zato so organizirali 4 ve&je križarske vojne proti islamskim Arabcem, ki so zasedli sveto deželo. 2. Poleg verskih razlogov je križarje mamil tudi bogat plen in nova ozemlja. O tem pri&a osvojitev Konstantinopla leta 1204 v 4. križarski vojni, ko so križarji pobili okoli 2000 Grkov in izropali mesto. Osvojena podro&ja so organizirali po fevdalnem sistemu, zgradili gradove in izkoriš&ali nove podložnike. 3. Križarji so Palestino za&asno osvojili, vendar so jih Arabci kmalu pregnali. Križarske vojne so pospešile razvoj trgovine po Sredozemlju. Vodilno vlogo so prevzele Benetke in Genova. Najbolj je cvetela trgovina z Bližnjim vzhodom Levantom. 4. Tam so predvsem trgovci iz Italije kupovali za&imbe, dišave, svilo, steklarske izdelke in jih potem z velikim dobi&kom prodajali po Evropi. Stari celini so posredovali tudi arabsko kulturo in znanost. Tako so se Evropejci marsi&esa nau&ili in prevzeli od Arabcev. 45

46 Gospodarske, družbene in kulturne spremembe 1. Ve&ina ljudi v visokem in poznem srednjem veku se je preživljala s kmetijstvom, zato je bilo kmetijstvo najpomembnejša gospodarska panoga. V nastajajo&ih srednjeveških mestih pa sta se vedno bolj uveljavljali obrt in trgovina. 2. V tem obdobju se je &loveška družba še bolj razslojila. Najpomembnejšo vlogo je igralo visoko posvetno in cerkveno plemstvo. Nižje plemstvo je imelo mo& v okviru svojega gospostva. Z nastankom srednjeveških mest se je pojavil nov sloj svobodnjakov meš&anstvo. Najnižje na lestvici so bili kmetje, ki so se v ve&ini zlili v enoten podložniški sloj. 3. Povpre&na življenjska doba v 13. stoletju obdobju je bila okoli 35 let. Družine so imele veliko otrok. Mnogo otrok in žena je umrlo pri porodu ali v rani mladosti. Ve&ina ljudi je bilo neizobraženih. Znanje se je prenašalo od staršev na otroke. 4. V obdobju visokega in poznega srednjega veka sta se izoblikovala dva umetnostna sloga. Romanika je prevladovala med 11. In 13. stoletjem, gotika med 13. in koncem 15. stoletja. Za romaniko je zna&ilen trdnjavski slog s polkrožnimi loki, bogato okrašenimi portali. Gotika se ponaša z zašiljenimi loki, križno rebrastimi oboki, zunanjimi oporniki, slikanimi okni. 46

47 Zemljiški gospodje in podložniki 1. Osnovna gospodarska enota fevdalizma je zemljiško gospostvo s središ&em na gradu. Najprej je bilo organizirano pridvorno. Del posestva je s pomo&jo podložnikov obdeloval zemljiški gospod v lastni režiji, del pa je razdelil v užitek kmetom. 2. Skupaj s posestvom je dobil zemljiški gospod tudi podložne kmete. Ti so bili osebno nesvobodni in privezani na zemljo. Gospodu so morali delati tlako (brezpla&no delo na gospodovem polju, travniku, gozdu, gradu) na gospostvu in pla&evati dajatve v naravi ali denarju. 3. Dajatve, dolžnosti in kmetije podložnikov so bile zapisane v posebni knjigi - urbarju. Kmetje se brez gospodovega dovoljenja niso smeli odseliti niti poro&iti. Gospod jim je tudi sodil. 4. V zahodni Evropi je bilo precej tudi svobodnih kmetov, ki so služili kralju kot vojaki. 9e niso bili sposobni kriti velikih stroškov vojaške obveznosti, so postali podložniki. 47