ZGODOVINA STAREGA IN SREDNJEGA VEKA UVOD V PREDMET... 3 Zgodovina, viri in obdobja... 3 Štetje let... 4 PRAZGODOVINA... 5 Prazgodovinski &lovek...

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Størrelse: px
Starte visningen fra side:

Download "ZGODOVINA STAREGA IN SREDNJEGA VEKA UVOD V PREDMET... 3 Zgodovina, viri in obdobja... 3 Štetje let... 4 PRAZGODOVINA... 5 Prazgodovinski &lovek..."

Transkript

1 ZGODOVINA STAREGA IN SREDNJEGA VEKA UVOD V PREDMET... 3 Zgodovina, viri in obdobja... 3 Štetje let... 4 PRAZGODOVINA... 5 Prazgodovinski &lovek... 6 Starejša kamena doba... 7 Mlajša kamena doba... 8 Kovinske dobe (bakrena, bronasta in železna doba)... 9 Kultura prazgodovine Prazgodovinski &lovek na ozemlju naše države STARI VEK Nastanek prvih visokih kultur Obmo&ja najstarejših civilizacij Nastanek Egipta Egip&anska družba Egip&anska znanost, kultura in verovanje GR9IJA Kreta in Mikene Domovina Helenov Grški bogovi,epi in miti Grška družba Vsakdanje življenje Grško-perzijske vojne Zlata doba Aten in peloponeške vojne Civilizacijski dosežki starih Grkov Makedonija in helenizem RIMSKA SVETOVNA DRŽAVA Apeninski polotok pred nastankom Rima Rim od kraljevine do republike Rimska država postane velesila Od republike k cesarstvu Propadanje rimskega cesarstva Verovanje Rimljanov in Krš&anstvo Rimska družba in gospodarstvo Rimska kultura Rimska oblast na naših tleh SREDNJI VEK Srednji vek pojem in delitev ZGODNJI SREDNJI VEK Evropa pred preseljevanjem Preseljevanje ljudstev Huni Bizantinska država Arabska država Frankovska država Frankovski fevdalizem VISOKI IN POZNI SREDNJI VEK Evropo osvajajo nova ljudstva Politi&na podoba srednjeveške Evrope Križarske vojne Gospodarske, družbene in kulturne spremembe Zemljiški gospodje in podložniki Življenje na gradovih Življenje v samostanih Kmetje Srednjeveško mesto Obrt, trgovina, ban&ništvo

2 SLOVENCI V SREDNJEM VEKU Naselitev alpskih Slovanov Življenje alpskih Slovanov Karantanija Karantanija izgubi samostojnost Spodnja Panonija Oblikovanje dežel na Slovenskem Boj za prevlado nad našim ozemljem Kmetje in graš&aki Mesta na Slovenskem Turški vpadi

3 UVOD V PREDMET Zgodovina, viri in obdobja 1. Zgodovina je veda, ki prou&uje preteklost. To dela z raziskovanjem in presojo zgodovinskih virov. 2. Zgodovinski viri so ostaline iz preteklosti, ki nam omogo&ajo raziskovanje zgodovine. Delimo jih na: materialne, pisne, ustne in avdio-vizualne. Primeri materialnih virov: orodje, orožje, obleka, posoda, nakit, bivališ&a Primeri pisnih virov: pisma, knjige, napisi, listine Primeri ustnih virov: ljudske pesmi, pripovedke, pripovedi Primeri avdio-vizualnih virov: filmi, kasete, ploš&e 3. Zgodovinske vire hranijo v muzejih in arhivih. Materialne hranijo v glavnem v muzejih, pisne in avdio-vizualne pa v arhivih. Materialne vire odkriva in raziskuje posebna veja znanosti, ki se imenuje arheologija. 4. Evropsko zgodovino delimo na naslednja obdobja: prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek in novejša zgodovina. 3

4 Štetje let V Evropi štejemo leta od Kristusovega rojstva, ker je evropska zgodovina in kultura vezana na krš&anstvo. Muslimani štejejo leta od romanja preroka Mohameda iz Meke v Medino (leta 622 po Kristusu). Evropsko štetje let: Pred Kristusom (pr. Kr.) po Kristusu (po Kr.) E 0 E Poleg let so pogosto v uporabi druge &asovne enote kot tiso&letje, stoletje, desetletje. Za približno dolo&anje imamo izraze: za&etek, sredi, konec, v prvi polovici, v drugi polovici. Trajanje stoletij: 1. stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje po Kr stoletje pr. Kr stoletje pr. Kr stoletje pr. Kr stoletje pr. Kr

5 PRAZGODOVINA 1. Prazgodovina je najdaljše obdobje &lovekove preteklosti. Trajalo je nekaj milijonov let in se zaklju&ilo pred okoli 5000 leti. Predpona pra - ozna&uje veliko starost (npr. praded). 2. Prazgodovino prou&ujejo le po materialnih virih. Na podlagi najdenih predmetov, ki jih najve&krat odkrijejo arheologi z izkopavanjem, sklepajo o življenju v tistem obdobju. Zgodovina, ki jo prou&uje zgodovinska stroka, se za&ne šele s pojavom pisave in pisnih virov pred okoli 5000 leti. 3. Prazgodovino v grobem delimo na tri obdobja, ki so dobila ime po materialu, iz katerega so izdelovali orodja: a) Starejša kamena doba (paleolitik) b) Mlajša kamena doba (neolitik) c) Kovinske dobe (bakrena, bronasta in železna doba) 5

6 Prazgodovinski %lovek 1. 9lovek se je razvil iz ene od vej primatov, ki so najvišja stopnja v razvoju sesalcev. Mednje spadajo tudi &loveku podobne opice: orangutan, gorila, šimpanz. Pomembnejše razvojne stopnje &loveka so: avstralopitek, spretni &lovek, pokon&ni &lovek, neandertalec, misle&i &lovek. 2. Zgodnje razvojne stopnje &loveka imenujemo &love&njaki. Najzgodnejša stopnja je avstralopitek (južna opica). Njegove kosti so našli v Afriki na obmo&ju današnje Kenije in Etiopije. Živel je v savanah pred okoli 3,5 milijoni leti. Preživljal se je z nabiralništvom in lovom na manjše živali. 3. Spretni %lovek (homo habilis) je prvi iz rodu Homo &lovek. Živel je pred okoli 2 milijonoma let. Znal je narediti preprosto kamnito orodje s tol&enjem (rezila, pestnjak). Na roki je že imel»&loveški palec«. 4. Pokon%ni %lovek (Homo erectus) je živel tudi v Aziji. Hodil je pokon&no in si pri nabiranju hrane in lovu pomagal s kamnitim orodjem. 5. Neandertalec (Homo neandertalensis) je razvojna stopnja &loveka, ki se ni razvijala naprej. V Evropi se je pojavil pred leti in je bil zelo prilagojen na življenje v ledeni dobi. Izumrl je pred okoli leti. Verjetno ga je iztrebil misle&i &lovek Homo sapiens. 6. Misle%i %lovek (Homo sapiens) se je razvil v Afriki pred okoli leti in se kot najuspešnejši razširil po vseh kontinentih. V Evropo je prišel pred okoli leti. Znal je nasaditi kamnita orodja na ro&aje, iznašel je kopje, harpuno in lok, za&el je slikati in kipariti. 6

7 Starejša kamena doba 1. Trajala je ve& milijonov let. Ime je dobila po orodju, ki je bilo ve&inoma narejeno iz kamna. Orodje so izdelovali s tol&enjem kremena in tako izdelali pestnjak, rezila, strgala. Uporabljali so tudi les, kosti, rogove (sulice, kopa&e). 2. Za podnebje tega obdobja je bila zna&ilna izmenjava ledenih dob in otoplitev. Med ledenimi dobami se je podnebje zelo ohladilo in ledeniki so se pomaknili globoko proti ekvatorju. 3. Takrat so se ljudje preživljali z nabiranjem sadežev, zeliš&, korenin (nabiralništvo), ribolovom in lovom. Lovili so divje govedo, konje, praši&e, srnjad, jelene, bobre, jamske medvede, mamute. Pri lovu so si pomagali s sulicami in pastmi (jame). 4. Družili so se v manjše lovske skupine horde. Kot posamezniki v lovu na visoko divjad namre& ne bi bili uspešni. Kot nomadi so selili skupaj s &redami konj, jelenov, bizonov, mamutov. Prebivali so v bivališ&ih iz vej in listja in v jamah. 5. Zaradi hladnega podnebja se je za&el &lovek obla&iti v kože. Pred okoli leti se je nau&il uporabljati ogenj. Ob organizaciji lova in dela ter z druženjem ob ognju je razvil govor. 7

8 Mlajša kamena doba 1. Mlajša kamena doba se je za&ela z zadnjo otoplitvijo pred okoli leti. S spremembo podnebja so se pojavile nove rastline. Na obmo&ju Bližnjega vzhoda so za&eli ljudje gojiti kulturne rastline in nastale so prve stalne naselbine. 2. Za mlajšo kameno dobo je zna&ilno brušeno kamnito, koš&eno in leseno orodje, uporaba lon&enine (keramike) in tkanin. Ljudje so izdelali nova orodja, ki so jih nasadili na lesene ro&aje. Za&eli so se ukvarjati s poljedelstvom ( žito, grah, le&a, &ebula), živinorejo, obrtjo, rudarstvom in gradbeništvom. 3. Zaradi poljedelstva so se morali ustaliti in zgraditi prve stalne naselbine - vasi, ki so jih sestavljale hiše. Narejene so bile iz kamna ali lesa, ometanega z ilovico. Zaradi lažje obdelave zemlje in obrambe se je ve& velikih družin povezalo v družbeno skupino, ki jo imenujemo rod. Na&eloval ji je starešina. Rodovi so se povezovali v pleme, ki ga je vodil poglavar. 4. V tem obdobju so poleg vasi in prvih mest ljudje gradili objekte iz velikih kamnitih blokov - megalitov. Najznamenitejši je gotovo Stonehenge v Angliji. Natan&nost na&rta in zahtevnost gradnje pri&ajo o veliki sposobnosti tedanjih gradbenikov. 8

9 Kovinske dobe (bakrena, bronasta in železna doba) 1. Na Bližnjem vzhodu so ljudje že v mlajši kameni dobi uporabljali samorodni baker in zlato za nakit. Odkrili so tudi postopek rudarjenja in taljenja. Ko so bakru dodali kositer, so dobili za orodje in orožje uporabno zlitino bron. Postopek pridobivanja kovin je verjetno povezan z uporabo lon&arske pe&i. 2. V Evropo je prišel postopek pridobivanja brona konec 3. tiso&letja pr. Kr. s kulturo žarnih grobiš&. Nosilci te kulture so si s pomo&jo bronastega orožja podredili staroselce. O tej kulturi pri&ajo mnoge najdbe žar, orodja, orožja, nakita in posode. 3. Postopek pridobivanja železa so odkrili Hetiti v Mali Aziji. Železo je prišlo v Evropo v za&etku prvega tiso&letja pr.kr.. Železo je bilo trdnejše in dalo se je dobro brusiti. Za&elo je izpodrivati bron, ki pa je ostal še dolgo v rabi. 4. Železno dobo v Evropi delimo na starejšo-halštatsko ( pr.Kr.) in mlajšo-latensko (400-Kr.r.). Iz halštatske dobe že poznamo po imenu prva ljudstva, ki so živela na našem prostoru. To so bili Iliri in Veneti. 5. V latenski dobi so naše ozemlje poselili Kelti. To ljudstvo je bilo razširjeno po vsej zahodni, srednji in južni Evropi. Gradili so mestne naselbine, se ukvarjali z obrtjo, trgovino in kovali denar. 6. Obrtniki v dobi kovin niso imeli ve& &asa za poljedelstvo in so se predvsem posvetili svoji panogi. Do drugih dobrin so prišli z menjalno trgovino. Zaradi razlike v vrednosti dobrin so posamezniki obogateli. Pojavila se je zasebna lastnina in družba se je razslojila na sloj bogatih in sloj revnih. Bogati so si prilastili tudi vodenje družbe in oblast. 9

10 Kultura prazgodovine 1. Prazgodovinski &lovek je bil povezan z naravo in odvisen od nje. Mnoge pojave pa si ni znal razložiti, zato jih je pripisoval nadnaravnim silam. Te sile so bili duhovi v razli&nih pojavnih oblikah. Duhovom so prirejali verske obrede, jih &astili kot toteme. Obrede so vodili vra&i, ki so bili tudi zdravilci. 2. Ljudje prazgodovine so verjeli v posmrtno življenje. Mrtve so pokopavali v grobove ali sežigali, pepel pa shranili v žare in zakopali. Mesta, kjer so zakopavali mrtve so bila sveta in nedotakljiva - tabu. Za tabu so razglasili tudi mnoga dejanja (na primer ubijanje svetih živali, spolnost z ožjimi sorodniki). Kršilci so bili strogo kaznovani. 3. Najdbe nakita, kipcev, posode, orodja kažejo veliko mojstrstvo in smisel za oblikovanje. V Španiji (jama Altamira) in Franciji (jama Lascaux) so odkrili &udovite stenske slikarije iz starejše kamene dobe, ki prikazujejo z velikim ob&utkom upodobljene bizone, jelene, divje govedo, konje in drugo divjad. Nastanek slikarij je povezan z verovanji in lovom. 10

11 Prazgodovinski %lovek na ozemlju naše države 1. Tudi pri nas je mnogo arheoloških nahajališ& iz prazgodovine. Najstarejše je staro približno let. V tem zgodnjem obdobju je bilo naše ozemlje pokrito z gozdovi, ki so jih ob&asno obiskale skupine lovcev. 2. Najpomembnejše arheološke ostanke iz starejše kamene dobe so našli v Poto&ki zijalki pod goro Olševo (koš&ena šivanka) in v jami Divje babe blizu Idrije.(koš&ena piš&al). V jamah so odkrili veliko kosti lovnih živali 3. Iz mlajše kamene in bakrene dobe je najpomembnejše najdiš&e Ljubljansko barje (koli, drevaki, kalupi, lon&enina). Tam so prebivali mostiš&arji ali koliš&arji, ki so se preživljali z lovom, nabiralništvom, poljedelstvom, živinorejo. 4. Najbogatejša arheološka najdiš&a iz bronaste in železne dobe so Va&e, Novo mesto, Krško. Najimenitnejša najdba je gotovo bronasto vedro - situla iz Va&. Poleg tega so našli tudi &elade, š&ite, orožje, lon&enino, žare, nakit. Ve&ina najdb so grobni dodatki, ki so jih odkrili v gomilah. 11

12 STARI VEK Nastanek prvih visokih kultur 1. Prve visoke kulture so se razvile ob velikih rekah, ki so redno poplavljale, prinašale rodovitno blato in dovolj vode za namakanje. Za uspešno namakanje so morali zgraditi sistem kanalov, zapornic, jezov in bazenov. Tako delo pa je zahtevalo organizirano družbo, iz katere se je razvila država. 2. Država je skupnost ljudi na dolo&enem ozemlju, ki jih povezuje jezik, preteklost, navade, kultura in oblast. Stare države so vodili vladarji, ki so bili obenem lastniki vse zemlje, vrhovni sodniki in sve&eniki ter poveljniki vojske. Vladali so s pomo&jo uradnikov, ki so izvrševali ukaze in pobirali davke. Vladarje so &astili kot bogove, njihova oblast je bila dedna. 3. Za vodenje in na&rtovanje del na namakalnih sistemih, gradnjo mest, pala& in svetiš&, opis dolžnosti in dajatev je bil potreben trajen zapis. Zato so uradniki uporabljali posebne znake, iz katerih se je razvila pisava. Ta je bila v za&etku slikovna, nato zlogovna in nazadnje abecedna. 4. Vzporedno s poljedelstvom so se razvijali tudi obrt, trgovina, promet, gradbeništvo. Te dejavnosti so se skoncentrirale v velikih naselbinah, ki so se razvila v mesta. V mestih so bili tudi sedeži uprave in v glavnem mestu vladarjeva pala&a. 12

13 Obmo%ja najstarejših civilizacij 1. Mezopotamija; je obmo&je med rekama Evfrat in Tigris na Bližnjem vzhodu, kjer je verjetno zibelka naše kulture. Tam so imeli svoje države najprej Sumerci (izumili so kolo, pisavo lon&arsko pe&, pridobivanje bakra in brona). Sledili so jim Babilonci, Asirci in nazadnje Perzijci. 2. Fenicija; ob vzhodni obali Sredozemlja so imeli svoje mestne države Feni&ani, ki so bili pomorš&aki in trgovci. Svoje nove naselbinekolonije so zgradili po vsem Sredozemlju. Izumili so pisavo, iz katere se je razvila grška in naša abeceda. 3. Izrael; Izraelci Judi so se naselili ob vzhodni obali Sredozemlja v 2. tiso&letju pred Kristusom. Verovali v enega boga in napisali Biblijo. Iz njihove vere se je razvilo krš&anstvo. 4. Egipt; egiptovska država je nastala ob reki Nil v severovzhodni Afriki okoli 3000 let pr.kr.. Stari Egip&ani so dobro izkoristili vsakoletne darove Nila ob poplavah - blato in vodo in razvili eno najve&jih kultur starega sveta. 5. Dolina reke Ind; ob spodnjem toku reke je v 3. tiso&letju pred Kristusom nastalo ve& kultur, ki so razvile lastno pisavo in znake za številke desetiškega sistema. Te so kasneje prevzeli Arabci in jih posredovali v Evropo. Indijska družba je bila razdeljena na kaste zaprte sloje prebivalstva 6. Kitajska ob Rumeni reki in Modri reki; Kitajci so izumili svilo, porcelan, papir, kompas, uro, svojo pisavo in zgradili znameniti zid. 7. Amerika; V Srednji Ameriki so imeli svojo državo Maji in Azteki, v Južni Ameriki pa Inki. Gradili so mesta, piramide, bili so astronomi, matematiki, imeli svojo pisavo in koledar. 13

14 Nastanek Egipta 1. V 4. tiso&letju pr. Kr. sta v dolini reke Nil nastali dve državi: Zgornji Egipt od zadnjih brzic do delte in Spodnji Egipt v pore&ju delte s kraljema na &elu. Okoli 3000 let pr.kr. sta se obe kraljestvi združili. Glavno mesto je postalo Memfis, skupni vladar se je imenoval faraon. 2. Nastanek tako visoke kulture je omogo&ila reka Nil, ki vsako leto spomladi prinaša obilo vode za namakanje in rodovitno blato. Za uspešno izkoriš&anje darov Nila so morali Egip&ani zgraditi namakalne sisteme s kanali, jezovi, bazeni, zapornicami in &rpalkami šadufi. 3. Skozi zgodovino se je obseg države stalno spreminjal. Najprej je obsegala le ozek pas ob reki, kasneje so Egip&ani razširili oblast globlje v puš&avo, na Nubijo, Sinajski polotok in celo do reke Evfrat. 4. Zgodovino Egipta delimo na obdobja, ki so jih zaznamovale posamezne dinastije. Prvo je obdobje zgodnjih dinastij, sledi jim obdobje stare, srednje, nove in pozne države ter grško-rimsko obdobje. Vmes so bila obdobja brezvladja ali šibkih faraonov. 14

15 Egip%anska družba 1. Družba v starem Egiptu se je razslojila na ve& slojev, ki jo lahko ponazorimo s piramido ali trikotnikom. Na vrhu piramide je bil faraon s svojo družino, pod njim so bili vezir, generali, sve&eniki, sledili so državni uradniki, vojaki, umetniki, nato trgovci, obrtniki, kmetje, in sužnji. 2. Faraon je imel v rokah vso oblast. Bil je vrhovni poveljnik vojske, vrhovni sve&enik, sodnik, lastnik vse zemlje in živi bog. Pri vodenju države so mu pomagali veliki vezir, upravitelji provinc, državni uradniki, pisarji, sve%eniki in vojska. 3. Obrtniki so izdelovali predmete za vsakdanjo rabo z ro&nim orodjem. Mnogi so bili zaposleni pri gradnji svetiš&, grobnic in pala&. Trgovci so trgovali z blagom za vsakdanjo rabo, slonovino, dišavnicami, cedrovino. Glavna trgovska pot je potekala po Nilu. Dosti blaga so tovorile karavane. 4. Najštevil&nejši sloj so bili kmetje, ki so obdelovali zemljo z motiko in ralom, urejevali namakalne sisteme, gradili pala&e in svetiš&a za vladarje in plemstvo. Pridelovali so proso, pšenico, je&men, &ebulo, solato, fige, melone, grozdje. Redili so race, gosi, ovce, koze in govedo. 5. Sužnji so bili osebno nesvobodni. Lastniki so jih uporabljali kot brezpla&no delovno silo na poljih, v delavnicah in pri gradbenih delih. Najve&krat so bili to vojni ujetniki. 15

16 Egip%anska znanost, kultura in verovanje 1. Ob gradnji namakalnih sistemov, grobnic in templjev se je v Egiptu razvila aritmetika in geometrija. Egip&ani so poznali desetiški sistem, decimalke in ulomke. Obvladovali so osnovne ra&unske operacije, znali izra&unati površino in prostornino geometrijskih teles. 2. Egip&ani so poznali planete, zvezde in ozvezdja in njihove poti. Poznali so koledar, katerega osnova je bilo eno leto 365 dni in je trajalo od ene do druge poplave. Znali so balzamirati trupla, poznali so anatomijo, operirali so glavo, zdravili zlome, vstavljali umetne zobe, zdravili so z zeliš&i. 3. Egip&anski pisavi pravimo hieroglifi (podobopis). Pisali so na podlago iz papirusa s pisali iz trsja ali vklesali v kamen. Pisava je imela ve& tiso& znakov. Razvozlal jo je francoski jezikoslovec Champollion v za&etku 19. stoletja. 4. Najve&ji dosežki egip&anskih gradbenikov so prav gotovo piramide, grobnice kraljev in templji, kjer so našli tudi &udovite kipe, reliefe, nakit in stenske slike. Obi&ajne hiše so bile zgrajenih iz opek, sušenih na soncu. Pala&e faraonov in bogatih uradnikov so bile kamnite. 5. Vrhovno božanstvo Egip&anov je bil bog sonca Amon-Ra, &astili so še boga podzemlja in smrti Ozirisa, boginjo plodnosti Izido in mnoge druge, ki so jih upodabljali kot ljudi z živalskimi glavami. Bogovom so gradili svetiš&a - templje. 16

17 GR6IJA Kreta in Mikene 1. V 3. in 2. tiso&letju pr. Kr. je na otoku Kreta v Sredozemskem morju cvetela visoka kultura. Kre&ani so gradili &udovite pala&e in mesta, bili odli&ni pomorš&aki, trgovci in obrtniki. Njihove pisave še niso razvozlali. 2. Obvladovali so vzhodno Sredozemlje, trgovali z Egiptom in Mezopotamijo. S svojo umetnostjo in kulturo so mo&no vplivali na Grke. Njihovo civilizacijo je sredi 2. tiso&letja verjetno uni&il potres. Potem so otok zavzeli in poselili Grki. 3. Prvi Grki so prišli na jug Balkanskega polotoka v za&etku 2. tiso&letja pred Kristusom. Imenovali so se Ahajci. Kasneje so jim sledili še Dorci, Jonci in Eolci. Poselili so tudi otoke v Jonskem in Egejskem morju in zahodno obalo Male Azije (današnja Tur&ija). 4. Na polotoku Peloponezu in v Mali Aziji so Grki zgradili mogo&na utrjena mesta Mikene, Tirins, Trojo. Mestom so vladali kralji, ki so jih pokopavali v grobnicah. V njih so našli prave zaklade. 17

18 Domovina Helenov 1. Grki niso bili enotno ljudstvo. Predstavljala so jih mnoga plemena, ki so se v ve& valovih selila proti jugu Balkanskega polotoka. Prvi so se okoli 2000 pr. Kr. na jug Balkanskega polotoka naselili Ahajci. Bili so nosilci mikenske in trojanske kulture. 2. Okoli 1200 pr.kr. so se na Peloponez naselili Dorci, si podredili staroselce Ahajce in sprožili preseljevanje Joncev, Eolcev, Arkadijcev in drugih Grkov na otoke in v Malo Azijo. 3. Grki so sami sebe imenovali Heleni. Nikoli niso ustanovili enotne države. Oblikovale so se mestne države, imenovane polis. Najpomembnejše polis so bile Atene, Šparta, Tebe, Argos, Korint, Milet. 4. Ker je število prebivalstva v grških polis stalno naraš&alo, skopa zemlja ni mogla prehraniti vseh. Zato so se Grki izseljevali iz domovine, ustanavljali so nove naselbine - kolonije izven mati&ne polis in kmalu prevladali nad Sredozemljem. Povsod so širili svojo kulturo, vero in znanje. 5. Najve& grških kolonij je bilo na Siciliji, v južni Italiji, Franciji, ob 9rnem morju in v Mali Aziji. Kolonije so bile samostojne a vedno povezane z mati&no polis. V kolonijah so pridelovali veliko žita, cvetela je obrt in trgovina. Tam so delovali tudi mnogi grški misleci (Pitagora, Arhimed). 18

19 Grški bogovi, epi in miti 1. 9eprav Grki niso imeli enotne države, so kljub medsebojni oddaljenosti &utili skupno pripadnost. Med seboj so jih povezovali: jezik, pisava, olimpijske igre, vera v iste bogove, epi in miti. 2. Grki so verovali v bogove, ki so imeli &loveško podobo in lastnosti. Predstavljali so red in ravnovesje na zemlji. Najpomembnejši bogovi so bili: Zevs, Hera, Artemida, Hermes, Atena, Apolon, Afrodita, Demetra, Ares, Pozejdon, Hefajst, Hestija. 3. Bogovom v &ast so opravljali daritve na doma&ih žrtvenikih, gradili templje, svetiš&a in prero&iš&a. Najpomembnejše prero&iš&e je bilo v Delfih. 4. Grki so si radi pripovedovali mite zgodbe o bogovih, junakih in preteklih dogodkih. Najbolj znani so miti o Herakleju, Tezeju, Argonavtih. Najpomembnejša epa (pesnitvi) sta Iliada in Odiseja. Iliada opisuje boje za Trojo (grško Ilion), Odiseja pa vra&anje kralja Odiseja po kon&ani trojanski vojni domov na otok Itako. 5. Od leta 776 pr. Kr. so Grki vsake štiri leta prirejali olimpijske igre, imenovane po kraju Olimpija. To so bile slovesnosti, posve&ene bogu Zevsu. Poleg verskih obredov so prirejali športne igre v rokoborbi, metu diska, teku, dirkah z vozovi in peteroboju. 19

20 Grška družba 1. Po naselitvi so Grki ustanovili ve&je število manjših držav, kasneje imenovanih polis. V za&etku so jim vladali kralji. Dejansko oblast so imeli &lani mo&nih družin, ki so si med osvajanjem pridobili najve& zemlje. Imenovali so se aristokrati - plemi&i. 2. Ve&ino prebivalstva so tvorili preprosti ljudje: mali kmetje, obrtniki in trgovci. Imenovali so se demos. Poleg svobodnih Helenov - Grkov so živeli v polis nesvobodni sužnji in tujci. Sužnji so bili brez pravic in osebno nesvobodni. Lastniki so jih lahko prodali in telesno kaznovali. 3. Oblike vladanja v grških državah so se razlikovale po obdobjih in po polis. Šparti sta na primer vladala dva kralja, v Atenah so nekaj &asa vladali tirani (samodržci). Aristokracija pa je imela v vseh državah odlo&ilen vpliv. 4. Poseben položaj so imele Atene, zelo vplivna polis na polotoku Atika. Najprej jo je vodilo plemstvo. Potem si je demos v boju z aristokracijo izboril svoje predstavnike v svetu petstotih in sodiš&u zapriseženih. 5. Po vojnah s Perzijci so v Atenah uvedli demokracijo vladavino ljudstva. Vsi polnoletni, svobodni moški so sodelovali v ljudski skupš&ini in odlo&ali o državnih zadevah. 20

21 Vsakdanje življenje 1. Osnova grške družbe je bila družina, v kateri je imel glavno besedo o&e. Ženske so bile ve&inoma doma, kjer so skrbele za gospodinjstvo in vzgojo otrok. Poslovno, politi&no, družabno in kulturno življenje je bilo rezervirano za moške. 2. De&ki so morali s sedmimi leti v šolo, kjer so se nau&ili pisati, brati in ra&unati. Veliko pozornost so namenjali športu in glasbi. Potem so lahko nadaljevali šolanje v gimnazijah in pri filozofih - modrecih. 3. Posebej strogo so vzgajali otroke v Šparti. Od tod tudi pregovor o špartanski vzgoji. Pri življenju so Špartanci pustili samo zdrave novorojence. Vzgoja otrok je temeljila na telesnih kaznih, utrjevanju telesa in duha z naporno vadbo in odrekanjem. 4. Prebivalstvo se je preživljalo s poljedelstvom, živinorejo, ribolovom, obrtjo in trgovino. Polja so obdelovali z motiko in ralom. Gnojenja niso poznali. Hrana je bila pretežno sestavljena iz žitaric, rib, sira, ov&etine, olj&nega olja, zelenjave in sadja. Grki so kulturno razvitost cenili po gojenju trte in oljk. 21

22 Grško-perzijske vojne 1. Kralj Kir je v 6.stoletju pr.kr ustanovil na ozemlju današnjega Irana mo&no državo Perzijo. Svojo oblast je razširil tudi nad Babilonijo, Egipt in Malo Azijo. 2. Okrog leta 500 pr. Kr. so si Perzijci podredili grške polis v Mali Aziji in nato skušali zasesti še ostalo Gr&ijo. Nekatere polis so se bile pripravljene podrediti perzijskemu kralju, druge z Atenami in Šparto na &elu so se mu postavile po robu. 3. Prva ve&ja bitka med Grki in Perzijci je bila na Maratonskem polju pri Atenah leta 490 pr.kr. Atenci so slavili zmago kljub števil&ni premo&i Perzijcev. V ponovnem vojnem pohodu so Perzijci s pomo&jo izdajalca premagali zaš&itno enoto Špartancev v soteski Termopile in požgali Atene. Glavnina grške vojske pa se je umaknila na varno. 4. Odlo&ilna je bila pomorska bitka pri otoku Salamina leta 480 pr.kr.. V spopadu med grškim in perzijskim ladjevjem so bile uspešnejše atenske trireme. Grki so porazili Perzijce še v dveh velikih bitkah: v kopenski bitki pri Platajah in v pomorski bitki pri Mikalah. S temi zmagami so Grki dokon&no odbili osvajalce. 5. Grki so tako dokazali, da se lahko z združenimi mo&mi, požrtvovalnostjo, vero v domovino in pogumom lahko premaga tudi nekajkrat mo&nejšega nasprotnika. 22

23 Zlata doba Aten in peloponeške vojne 1. Zaradi skupne obrambe pred sovražnikom so se mnoge polis povezale v tako imenovano peloponeško zvezo. Vodilni državi sta bili Atene in Šparta. Za skupno obrambo so zbirali tudi denar. 2. Po zmagi nad Perzijci je nastopila zlata doba Aten. V tem &asu so obnovili mesto, ga utrdili in na novo zgradili Akropolo. V ta namen so porabili tudi precej denarja, ki so ga za skupno obrambo prispevali tudi druge polis. 3. To je mo&no ujezilo Špartance in njihove zaveznike in zanetilo peloponeške vojne, v katerih so se 30 let medsebojno iz&rpavale Atene in Šparta ter njune zaveznice brez odlo&ilne zmage. 23

24 Civilizacijski dosežki starih Grkov 1. Grška znanost je prišla do mnogih odkritij, ki so uporabna še danes. Grški misleci so postavili temelje današnji matematiki, medicini, zemljepisu, zgodovini, filozofiji. 2. Grški filozofi so razmišljali o sestoju narave, o vzrokih za dogajanja, o smislu &lovekovega bivanja. Ob sebi so zbirali nadarjene u&ence in vodili dolge razprave. Najbolj znani grški filozofi so Aristotel, Platon, Sokrat, Tales. 3. Za o&eta zgodovine velja Herodot, med zdravniki je bil najpomembnejši Hipokrat. Njegova na&ela so postala temelj sodobne zdravniške prisege. 4. Odli&ni grški stavbeniki, kiparji in slikarji so bili vzorniki evropskih umetnikov skozi stoletja. Kiparji so obvladovali realisti&no upodabljanje &loveškega telesa, arhitekti so gradili templje v treh zna&ilnih slogih: dorskem, jonskem in korintskem. Grško slikarstvo se je ohranilo le na vazah in rimskih kopijah. 5. Grki so vplivali tudi na evropsko besedno umetnost s svojimi tragedijami, komedijami, epi in miti. Mnoga grška gledališka dela uprizarjajo še danes. Tudi naša današnja pisava ima korenine v grški. 24

25 Makedonija in helenizem 1. Severno od grških državic so živela makedonska plemena. Njihov kralj Filip je v drugi polovici 4. stol. združil plemena, si podredil sprte in iz&rpane grške državice in osnoval enotno kraljestvo Makedonijo. 2. Nasledil ga je sin Aleksander Veliki, ki se je odpravil na vojni pohod proti Perzijcem. Ve&krat je premagal njihovo vojsko in si podredil ozemlje, ki je segalo od Egipta do reke Ind. 3. Na pohodu v Indijo se mu je vojska uprla in moral se je vrniti. Kljub temu mu je uspelo ustvariti najve&jo državo do tedaj - imperij. Umrl je komaj 33 let star 323 pr.kr. v Babilonu. Potem je imperij razpadel na ve& držav, ki so jim vladali Aleksandrovi generali in nasledniki - diadohi.. 4. Imel je na&rt spojiti grško in vzhodno kulturo. Njegovi poveljniki so se poro&ali z doma&imi plemkinjami. Širil je grško znanost in kulturo, gradil je ceste in ustanavljal mesta. Vsa so se imenovala po njem Aleksandrija. Najpomembnejša je bila Aleksandrija v Egiptu. Tam je delovala najve&ja knjižnica starega veka. Žal je leta 47 pr.kr.pogorela. 5. S prizadevanji Aleksandra se je grška kultura spojila s kulturo vzhoda v helenizem. Ta je trajal do prihoda Rimljanov. 25

26 RIMSKA SVETOVNA DRŽAVA Apeninski polotok pred nastankom Rima 1. V prvi polovici 1. tiso&letja pr. Kr. so na Apeninskem polotoku prebivala razli&na ljudstva. Italska ljudstva so živela v osrednjem delu, Etruš&ani predvsem med rekama Arno in Tibero, Veneti, Retijci in Kelti (Galci) na severu, Grki so ustanavljali svoje kolonije na jugu. Na Siciliji, Korziki in Sardiniji so imeli kolonije Kartažani. 2. Etruš&ani so na ozemlju med rekama ustanovili številne mestne države in razvili visoko kulturo. Bili so odli&ni pomorš&aki, gradbeniki in trgovci. Vzdrževali so mo&ne trgovske in kulturne stike z Grki. Nanje spominja tudi ime pokrajine Toskane (Tusci latinsko Etruš&ani). 3. Od Etruš&anov so se Rimljani nau&ili gradnje cest, mostov, vodovodov, lokov in obokov. Zadnji kralji, ki so vladali Rimu, so bili Etruš&ani. Na Rimljane so mo&no vplivali tudi Grki s svojo umetnostjo, stavbarstvom, pisavo, vero, znanostjo, filozofijo. 4. Kartagina je bila feni&anska kolonija na podro&ju današnje Tunizije. Kartažani, imenovani tudi Punci, so ustanavljali kolonije po zahodnem Sredozemlju in bili hud tekmec Rimljanom. 5. Italska ljudstva so se na osrednji del Apeninskega polotoka naselila okoli leta 1000 pr.kr.. To so bili Umbrijci, Sabinci, Samniti in Latini. 26

27 Rim od kraljevine do republike 1. Mesto Rim je nastalo v 8. stoletju pr. Kr. (anti&ni viri navajajo leto 753 pr. Kr.). Razvilo se je iz kme&kih naselbin na sedmih gri&ih ob reki Tiberi na zahodni obali Apeninskega polotoka. 2. Osnova rimske družbe je bila velika družina - familia, v kateri je o vsem odlo&al o&e družine pater familias. Ve& družin je bilo povezanih v rod. Rimu so najprej vladali voljeni kralji. Po legendi naj bi bil prvi kralj Romul, ki je v boju za oblast ubil dvoj&ka Rema (oba naj bi dojila volkulja). 3. Leta 509 pr. Kr. so Rimljani izgnali zadnjega kralja, ki je bil Etruš&an in uvedli nov na&in vladanja - republiko. Vodila sta jo dva konzula. Voljena sta bila za eno leto. Zakone in glavne odlo&itve je sprejemal senat. V njem so bili zastopani samo patriciji. 4. Rimska družba je bila razdeljena na tri sloje: patricije, plebejce in sužnje. Patriciji so bili bogat sloj, ki je imel v rokah vso oblast, plebejci so bili svobodni ljudje brez politi&nih pravic, sužnji so bili nesvobodna»govore&a orodja«. 5. Po dolgih letih bojev za politi&ne pravice so si plebejci s&asoma izborili pravico do dveh zastopnikov - tribunov, ki sta jih zastopala v senatu, enega konzula in pravice veta - ugovora. 27

28 Rimska država postane velesila 1. Rimljani so imeli od nastanka republike zelo dobro organizirano vojsko, razdeljeno na legije po okoli 5000 mož. S pomo&jo te vojske so si kmalu podredili ves polotok. 2. Potem so hoteli Rimljani zasesti še Sicilijo, vendar so tam naleteli na mo&nega nasprotnika Kartažane, ki so obvladovali zahodno Sredozemlje. 3. Izbruhnila je vojna, ki je s presledki trajala ve& kot 100 let. Kartažanski vojskovodja Hanibal je sicer prodrl v Italijo in Rimljane ve&krat porazil. Ker ni dobil podpore na polotoku, se je moral vrniti v domovino. 4. Rimljani so potem porušili Kartagino in zasedli vse njene kolonije v Afriki, Španiji, Franciji, Siciliji, Sardiniji, Korziki. Osvojene dežele so imenovali province. Osvojili so tudi Egipt, Sirijo in Makedonijo. V osvojenih deželah so širili svojo upravo, jezik, kulturo in jih tako s&asoma romanizirali. 28

29 Od republike k cesarstvu 1. V prvem stoletju pr. Kr. je Rim vladal vsem deželam ob Sredozemlju. V boju za oblast v republiki pa so tekmovali posamezni konzuli in senat. 2. Sredi prvega stoletja pr. Kr. je namestnik (guverner) province Galije (današnja Francija) Gaj Julij Cezar s pomo&jo vojske izvedel državni udar, prevzel oblast in postal dosmrtni konzul. 3. Ko so nasprotniki v senatu umorili Cezarja, se je spet vnel boj za oblast, v katerem je zmagal Cezarjev ne&ak Oktavijan, ki je ukinil republiko in pod imenom Avgust postal prvi cesar (imperator) rimskega cesarstva. 4. V svojih rokah je združil vse veje oblasti: zakonodajno, izvršno, sodno in versko. Pri vladanju se je opiral na državne uradnike. Za &asa njegove vladavine (31 pr. Kr. 14 po Kr.) je rimska država segala do Rena, Donave, Evfrata in Sahare. 5. Cesarska oblast je bila dedna. Naslednika je dolo&il cesar ali pa ga je izbrala vojska. Pomembnejši cesarji so bili Vespazijan, Trajan, Hadrijan, Dioklecijan in Konstantin. 29

30 Propadanje rimskega cesarstva 1. Od 3. stoletja so se v rimski državi vrstile krize, spori za prestol in boji za oblast. Propadalo je tudi gospodarstvo. Denar je izgubljal vrednost, pešala je trgovina in obrt. 2. Ker ni bilo osvajanj, ni bilo sužnjev in veleposestniki so morali dajati zemljo v najem obubožanim kmetom kolonom. Ti so potem pla&evali zakup s pridelki. 3. Cesarstvo pa so vse bolj ogrožala zunanja ljudstva barbari, ki so vdirali v državo. Najbolj so bili nevarni Huni in Germani. Da bi rešili cesarstvo, so ga razdelili na vzhodni in zahodni del. 4. Germani so kmalu služili Rimu kot najemniški vojaki in vojskovodje. Njihov poveljnik Odoaker je leta 476 odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja in država je razpadla. Vzhodnorimsko cesarstvo (Bizanc) je živelo še kakih 1000 let. 30

31 Verovanje Rimljanov in Krš%anstvo 1. Rimsko verovanje je bilo zelo podobno grškemu. 9astili so bogove, ki so bili podobni grškim, le imena so imela latinska. Vrhovni bog Rimljanov je bil Jupiter (grški Zeus), bog vojne je bil Mars (grški Ares), bog morja Neptun (grški Pozejdon), itd. 9astili so tudi hišne duhove lare. 2. Po imperiju pa so se širila tudi verovanja iz vzhodnih provinc. Eno takih je bilo krš&anstvo. Za&etnik krš&anske vere je Jezus Kristus, ki se je rodil v judovski družini v rimski provinci Palestini za &asa cesarja Avgusta. Oznanjal je novo vero, u&il, pridigal in zdravil. 3. Njegovi nauki niso bili vše& judovskim duhovnikom, zato so ga izro&ili rimskim oblastem. Rimski upravitelj Pilat ga je obsodil na križanje. Po krš&anski veri se je s svojo smrtjo žrtvoval za grehe &loveštva in odrešil vse, ki vanj verujejo. 4. Njegov nauk so u&enci-apostoli raznesli po celotnem cesarstvu. Nauke pa so zapisali štirje evangelisti v svojih evangelijih (Markov, Lukov, Janezov in Matejev). 5. Krš&anstvo so najprej sprejeli revni sloji in prve krš&anske skupnosti so temeljile na enakosti. Z njihovim združevanjem so nastale škofije in Cerkev. V za&etku so krš&anstvo preganjali, v 4. stoletju pa je postala državna vera in Cerkev si je pridobila veliko mo& in bogastvo. 31

32 Rimska družba in gospodarstvo 1. Osvojitve so privedle do premoženjskih razlik med Rimljani. Z vojnim plenom so obogateli patriciji, poceni kmetijski pridelki in obrtni izdelki iz provinc so povzro&ili propad malih kmetov in obrtnikov. 2. Za &asa rimske oblasti je po celem Sredozemlju cvetela trgovina, obrt, rudarstvo, poljedelstvo, vinogradništvo, živinoreja, oljarstvo. Povsod so zgradili odli&ne ceste, vodovode in kanalizacijo. Kraje so povezali s pošto. 3. Rimljanke so bile precej enakopravne moškim. Otroci so hodili v javne šole ali pa so jih u&ili pedagogi. Rimljani so radi hodili v terme, v amfiteater in na pojedine. 4. Sužnji so bili brez pravic. Lastnik jih je lahko pretepal, ubil ali prodal. Mnogi so se borili kot gladiatorji. Sužnji so se ve&krat upirali (Spartak), vendar so Rimljani vse upore v krvi zadušili. 32

33 Rimska kultura 1. Stavbarstvo: Rimljani so bili odli&ni gradbeniki. O tem pri&ajo mnoge zgradbe, ki so se ohranile do danes: amfiteatri, templji, gledališ&a, terme, mostovi, vodovodi, slavoloki,ceste, vile. 2. Kiparstvo in slikarstvo: Rimski umetniki so radi posnemali grške. Izdelali so tudi mnogo kopij grških kipov in slik. Velik prispevek rimskih kiparjev pa je realisti&ni portret, ki ga Grki niso poznali. 3. Besedna umetnost: Rimljani so imeli razvito pesništvo (Ovid, Horac, Vergil) in govorništvo (Cicero). 4. Znanost: Rimsko pravo še danes služi kot osnova zahodnemu pravu. Razvita je bila medicina, filozofija, zgodovinopisje in vojaško tehnika (balista, katapult, oblegovalni ovni in stolpi). 33

34 Rimska oblast na naših tleh 1. Rimljani so zasedli ve&ino našega ozemlja za &asa cesarja Avgusta na za&etku prvega stoletja po Kr.. Priklju&ili so ga k provincam Norik, Histria in Panonia. 2. Staroselci Kelti in Veneti so se delno romanizirali, delno pa umaknili v višje leže&e predele. Rimljani so kmalu zgradili ceste &ez naše ozemlje in povezali kraje s pošto. 3. Ob cesti so postavili vojaške tabore, iz katerih so se razvila mesta (Emona, Celeia, Poetovio). Mesta so dobila kanalizacijo, vodovod, tlakovanje. 4. V naše kraje so Rimljani prinesli trto, oljke, plug, dveletno kolobarjenje, razmahnila se je obrt, trgovina in rudarstvo. Z vdorom barbarov v 5. stoletju se je njihova oblast kon&ala. 34

35 SREDNJI VEK Srednji vek pojem in delitev 1. Srednji vek je zgodovinsko obdobje med starim vekom (antiko) in novim vekom. Za&el se je konec 5. stoletja s propadom zahodnega rimskega cesarstva in kon&al konec 15. stoletja z odkritjem Amerike. 2. S propadom rimskega cesarstva je zamrla trgovina in obrt propadla so mesta, ceste, nazadovala je umetnost, stavbarstvo. Edina nosilka kulture in znanja je postala Cerkev, ki je obvladovala vse pore življenja. 3. Srednji vek delimo na tri obdobja: zgodnji srednji vek ( ), visoki srednji vek ( ) in pozni srednji vek ( ). Najpomembnejši viri za srednji vek so listine, ki so ve&inoma pisane v latinskem jeziku. To je bil jezik izobražencev in jezik Cerkve. 35

36 ZGODNJI SREDNJI VEK Evropa pred preseljevanjem 1. Severno od rimskega imperija so živela v Evropi barbarska ljudstva, najve& Germani in Slovani. Germanska plemena (Goti, Vandali, Franki, Sasi, Angli, Langobardi) so živela v Skandinaviji, na obmo&ju današnje Nem&ije in v srednji Evropi. 2. Slovani so naseljevali srednjo in vzhodno Evropo. Zaradi selitev v tri razli&ne smeri jih delimo na vzhodne, zahodne in južne Slovane. Slovenci smo potomci zahodnih in deloma južnih Slovanov. 3. V primerjavi z urejeno rimsko državo je bila tam krajina kulturno slabo obdelana in redko poseljena. Povsod so se raztezali širni gozdovi, mo&virja in stepe. Barbare je zato mo&no privla&ilo bogastvo rimskega cesarstva. 4. Germani in Slovani so se preživljali s preprostim poljedelstvom na osnovi požigalništva in živinorejo ter si vse življenjske potrebš&ine izdelali sami. Ko se je zemlja iz&rpala, so se preselili drugam. 5. Prebivali so v preprostih lesenih hišah in bili povezani med seboj v rodove in plemena, ki so jih vodili plemenski poglavarji. 9astili so ve& bogov, ki so bili povezani z naravnimi pojavi. 36

37 Preseljevanje ljudstev 1. Prihod Hunov v Evropo leta 375 je sprožil val preseljevanja ljudstev v tem prostoru. Na obmo&je rimskega cesarstva so se pred Huni umikala germanska in nato slovanska ljudstva. 2. Preprosti barbari so preplavili imperij in na tleh razsule države ustanavljali svoja kraljestva. Dokon&no je zahodnorimsko cesarstvo prenehalo obstajati leta 476, ko so vzhodni Goti v Italiji ustanovili svoje kraljestvo. 3. Po prihodu barbarov so propadla številna mesta, opustele in propadle so ceste, zamrla je živahna trgovina in obrt, zatonila je anti&na kultura. Ljudje so živeli od kmetovanja in si sami pridelali in izdelali vse, kar so potrebovali za življenje. 37

38 Huni 1. Huni so bili ljudstvo, ki je prebivalo v prostranih stepah osrednje Azije. Bili so živinorejski nomadi, ki so najve& vzgajali konje in se stalno selili v iskanju ugodne paše. 2. V 4. stoletju je njihove pašnike prizadela huda suša, zato so vdrli v bogato Kitajsko. Ker jih je kitajska vojska odbila, so se usmerili proti rimskemu cesarstvu. S svojim vdorom v Evropo so sprožili pravi val preseljevanja tamkajšnjih ljudstev. 3. Huni so bili odli&ni jezdeci. S svojim na&inom bojevanja, odli&nimi konji in novim lokom so mleli nasprotnike. Kmalu so si podredili ve&ino srednje in vzhodne Evrope in vpadali v rimski imperij. 4. Vrhunec so doživeli Huni pod poveljnikom Atilo, ki je skupaj z zavezniki napadal Italijo in Galijo. Tam pa je doživel poraz, zato se je umaknil v Panonijo. Po njegovi smrti je hunska mo& zaradi notranjih razprtij usahnila. 38

39 Bizantinska država 1. Rimsko cesarstvo je po vdoru Hunov konec 4. Stoletja razpadlo na dva dela: na zahodnorimsko cesarstvo s središ&em v Rimu in na vzhodnorimsko cesarstvo s središ&em v Bizancu. 2. Po propadu zahodnega cesarstva leta 476 je vzhodno cesarstvo živelo naprej in postalo prevladujo&a vojaška in gospodarska sila ter nosilec kulture v vzhodnem Sredozemlju. Uradni jezik je postal namesto latinš&ine grš&ina. 3. Bizantinski cesarji so imeli veliko oblast, bili so lastniki vse zemlje, podaniki so jih morali &astiti kot božanstva. Imeli so dobro organizirano vojsko in uradništvo. V cesarstvu sta cveteli obrt in trgovina, razvito je bilo poljedelstvo. 4. Najpomembnejši bizantinski cesar je bil Justinijan I., ki je vladal v 6. stoletju. Hotel je obnoviti celoten rimski imperij, vendar mu to ni uspelo. Cesar Justinijan je dal zgraditi tudi eno najve&jih krš&anskih cerkva z veliko kupolo, ki je postala vzor mnogim zgradbam. 5. Bizantinci so razvili lasten slog v slikarstvu in stavbarstvu. Predvsem slovanski sosedje so bili pod mo&nim kulturnim in politi&nim vplivom Bizanca. Od tam se je mednje razširilo tudi krš&anstvo. 39

40 Arabska država 1. Na Arabskem polotoku so že v starem veku prebivala arabska nomadska plemena pastirjev, ki so gojila ovce, kamele in konje. V oazah pa so nastala mesta, kjer sta cveteli obrt in trgovina. 2. V 6. stoletju je v mestu Meka živel u&eni trgovec in prerok Mohamed. U&il je novo vero islam, ki priznava le enega boga Alaha. Pred nasprotniki je leta 622 zbežal v Medino (to letnico imajo muslimani za za&etek štetja let). 3. Tam je Mohamed zbral somišljenike in za&el sveto vojno. Premagal je nasprotnike in združil arabska plemena, ki so sprejela novo muslimansko vero - islam. 4. Njegovi nasledniki kalifi so nadaljevali s širjenjem vere in osvajanjem. V sto letih so si Arabci podredili ozemlje, ki je segalo od Indije do Atlantika. Osvojili so tudi ve&ino Pirenejskega polotoka. Njihovo osvajanje Evrope so zaustavili šele Franki leta 732, ko so Arabce porazili v bitki pri Poitiersu. 5. V arabski državi je cvetela obrt, trgovina, stavbarstvo, poljedelstvo in živinoreja. Razvita je bila matematika, astronomija in medicina. Nastala so mnoga znanstvena in leposlovna dela. Arabci so prevajali grške pisce in prevzeli od Indijcev znake za številke, ki jih uporabljamo še danes. 40

41 Frankovska država 1. Zahodni del rimskega cesarstva so zasedla razli&na germanska plemena in tam ustanovila svoja kraljestva. Vojaško najmo&nejše pa je bilo pleme Frankov, ki je kmalu sprejelo krš&ansko vero. 2. Franki so si pod vodstvom svojih vladarjev-kraljev podredili ostala kraljestva in ustanovili državo, ki je obsegala ve&ino zahodne, srednje in velik del južne Evrope. Kraljevi naslov je bil deden po moški strani (o&eta je nasledil sin). 3. Pod poveljstvom kralja Karla Martela so Franki leta 732 v bitki pri Poitiersu v osrednji Franciji premagali Arabce in tako zaustavili njihovo prodiranje v Evropo. Karel Martel je bil za&etnik dinastije Karolingov. 4. Najslavnejši vladar karolinške dinastije je bil Karel Veliki, ki ga je papež leta 800 okronal za cesarja. Tako je postal naslednik rimskih cesarjev. V državi je poenotil sodstvo, vpeljal cerkveno organizacijo, in širil krš&anstvo. Kljub temu, da je bil Karel nepismen, je skrbel za kulturo in umetnost. 41

42 Frankovski fevdalizem 1. Franki so uvedli v svoji državi nove gospodarske in družbene odnose, ki jih imenujemo fevdalizem, družbo pa fevdalno. 2. Na vrhu fevdalne piramide je bil kralj, pod njim je bilo visoko cerkveno in posvetno plemstvo, sledili so jim nižji plemi&i, na dnu je bila množica nesvobodnih podložnikov. 3. Kralj je bil lastnik vse zemlje, ki jo je podeljeval v fevd ali v alod. V fevd je podeljeval zemljo skupaj s podložniki visokemu plemstvu v zameno za upravno ali vojaško službo, v alod pa za svobodno razpolago. 4. Prejemniki posesti so se imenovali vazali. Visoki vazali so zemljo podeljevali naprej v fevd nižjemu plemstvu. Tisti, ki so zemljo podeljevali, so se imenovali seniorji. Plemi&i so skrbeli za upravo, pobirali davke in sodili. Ko jih je kralj poklical, so se morali tudi vojskovati zanj. 42

43 VISOKI IN POZNI SREDNJI VEK Evropo osvajajo nova ljudstva 1. Vikingi so bili prebivalci Skandinavije, ki so v 9. In 10. stoletju osvajali in ropali po Evropi. S svojimi vitkimi in okretnimi ladjami ter bojnimi sekirami so postali strah in trepet stare celine. 2. Vikingi so osvojili Islandijo, prišli na Grenlandijo in kot prvi Evropejci tudi v Ameriko. Pod imenom Varjagi so trgovali po Rusiji in tam ustanovili prvo rusko državo. 3. V 10. stoletju so ljudstva iz Skandinavije, imenovana Normani zasedla severozahodno Francijo, v 11. stoletju Anglijo, južno Italijo in Sicilijo in postali tam vladajo&e plemstvo. 4. Južno Evropo so ogrožali Saraceni - muslimani iz severne Afrike, ki so imeli nekaj &asa v posesti Malto, Sicilijo, Sardinijo, Korziko, južno Italijo, Kreto. 5. V 10. stoletju so se v Panonijo naselili Ogri - Madžari in napadali Nemško cesarstvo, dokler jih ni porazil cesar Oton I.. Potem so se umirili in sprejeli krš&anstvo. 43

44 Politi%na podoba srednjeveške Evrope 1. V visokem in poznem srednjem veku so se izoblikovali zametki ve&ine današnjih evropskih držav. Vse države so bile sicer sestavljene iz velikega števila bolj ali manj samostojnih fevdalnih ozemelj, ki jih je med seboj povezovala vladarjeva oseba. 2. Na obmo&ju nekdanje frankovske države sta nastali Francija in Nemško cesarstvo. Španski plemi&i so se cel srednji vek borili z Arabci na Pirenejskem polotoku in jih dokon&no pregnali šele z osvojitvijo Granade leta Osrednji del Italije je obvladovala papeška država, južnega pa izmeni&no Bizanc, Normani in Arabci. Na severu Evrope so se izoblikovale Danska, Švedska, Norveška, na vzhodu Poljska, 9eška, Rusija in Ogrska, na Balkanu Hrvaška, Bosna, Srbija. 4. Za politi&no prevlado v Evropi so se borili papeži in nemški cesarji. Po dolgem razkazovanju mo&i so spore zaklju&ili s sporazumom. Za postavljanje visokih cerkvenih dostojanstvenikov (škofov) je postal na zahodu pristojen edino papež. 5. V sami krš&anski Cerkvi pa je prišlo do nasprotij zaradi razli&nih pogledov na organizacijo in razlago verskih naukov, zato je prišlo leta 1054 do razkola. Na zahodu je nastala katoliška Cerkev s papežem na &elu. Na vzhodu se je oblikovala pravoslavna ali ortodoksna Cerkev, kjer je v vsaki državi samostojen poglavar patriarh. 44

45 Križarske vojne 1. Katoliška Cerkev in evropski kristjani so hoteli v visokem srednjem veku osvojiti krš&anska sveta mesta v Palestini. Zato so organizirali 4 ve&je križarske vojne proti islamskim Arabcem, ki so zasedli sveto deželo. 2. Poleg verskih razlogov je križarje mamil tudi bogat plen in nova ozemlja. O tem pri&a osvojitev Konstantinopla leta 1204 v 4. križarski vojni, ko so križarji pobili okoli 2000 Grkov in izropali mesto. Osvojena podro&ja so organizirali po fevdalnem sistemu, zgradili gradove in izkoriš&ali nove podložnike. 3. Križarji so Palestino za&asno osvojili, vendar so jih Arabci kmalu pregnali. Križarske vojne so pospešile razvoj trgovine po Sredozemlju. Vodilno vlogo so prevzele Benetke in Genova. Najbolj je cvetela trgovina z Bližnjim vzhodom Levantom. 4. Tam so predvsem trgovci iz Italije kupovali za&imbe, dišave, svilo, steklarske izdelke in jih potem z velikim dobi&kom prodajali po Evropi. Stari celini so posredovali tudi arabsko kulturo in znanost. Tako so se Evropejci marsi&esa nau&ili in prevzeli od Arabcev. 45

46 Gospodarske, družbene in kulturne spremembe 1. Ve&ina ljudi v visokem in poznem srednjem veku se je preživljala s kmetijstvom, zato je bilo kmetijstvo najpomembnejša gospodarska panoga. V nastajajo&ih srednjeveških mestih pa sta se vedno bolj uveljavljali obrt in trgovina. 2. V tem obdobju se je &loveška družba še bolj razslojila. Najpomembnejšo vlogo je igralo visoko posvetno in cerkveno plemstvo. Nižje plemstvo je imelo mo& v okviru svojega gospostva. Z nastankom srednjeveških mest se je pojavil nov sloj svobodnjakov meš&anstvo. Najnižje na lestvici so bili kmetje, ki so se v ve&ini zlili v enoten podložniški sloj. 3. Povpre&na življenjska doba v 13. stoletju obdobju je bila okoli 35 let. Družine so imele veliko otrok. Mnogo otrok in žena je umrlo pri porodu ali v rani mladosti. Ve&ina ljudi je bilo neizobraženih. Znanje se je prenašalo od staršev na otroke. 4. V obdobju visokega in poznega srednjega veka sta se izoblikovala dva umetnostna sloga. Romanika je prevladovala med 11. In 13. stoletjem, gotika med 13. in koncem 15. stoletja. Za romaniko je zna&ilen trdnjavski slog s polkrožnimi loki, bogato okrašenimi portali. Gotika se ponaša z zašiljenimi loki, križno rebrastimi oboki, zunanjimi oporniki, slikanimi okni. 46

47 Zemljiški gospodje in podložniki 1. Osnovna gospodarska enota fevdalizma je zemljiško gospostvo s središ&em na gradu. Najprej je bilo organizirano pridvorno. Del posestva je s pomo&jo podložnikov obdeloval zemljiški gospod v lastni režiji, del pa je razdelil v užitek kmetom. 2. Skupaj s posestvom je dobil zemljiški gospod tudi podložne kmete. Ti so bili osebno nesvobodni in privezani na zemljo. Gospodu so morali delati tlako (brezpla&no delo na gospodovem polju, travniku, gozdu, gradu) na gospostvu in pla&evati dajatve v naravi ali denarju. 3. Dajatve, dolžnosti in kmetije podložnikov so bile zapisane v posebni knjigi - urbarju. Kmetje se brez gospodovega dovoljenja niso smeli odseliti niti poro&iti. Gospod jim je tudi sodil. 4. V zahodni Evropi je bilo precej tudi svobodnih kmetov, ki so služili kralju kot vojaki. 9e niso bili sposobni kriti velikih stroškov vojaške obveznosti, so postali podložniki. 47

Prispevki k didaktiki zgodovine

Prispevki k didaktiki zgodovine Prispevki k didaktiki zgodovine Vsi prispevki so avtorska dela in niso lektorirani. Letnik 3, številka 2 2005 Oddelek za zgodovino 1 Kazalo zgodovinskih filmov Predgovor 3 Troja 4 Druidi 8 Ben Hur 12 Gladiator

Læs mere

Država nima denarja za vodovod

Država nima denarja za vodovod Vestnik, 1975: Po poskusu državnega udara, ki ga je vojska preprečila, vlada na Portugalskem znova mir. Če Gabrijela zmrzuje, slana več ne škoduje. Vreme: Sprva bo oblačno s padavinami, nato delno jasno.

Læs mere

Prevodi v danščino Oversættelser til dansk

Prevodi v danščino Oversættelser til dansk KUD PRANGER Celjska cesta 1 3240 Šmarje Pri Jelšah www.pranger.si 8. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Rogaška Slatina, 30. junij 3. julij 2011 / 30. juni 3. juli 2011 Prevodi v danščino

Læs mere

Samvær med psy ko pa tisk for æl der er pro ble ma tisk

Samvær med psy ko pa tisk for æl der er pro ble ma tisk Din kommentar er blevet udgivet. Samvær med psy ko pa tisk for æl der er pro ble ma tisk GRET HE EL HOLM OG KIR STEN KUL L BERG 12. sep tem ber 2011 01:00 2 kom men ta rer De fle ste samvær s sa ger kan

Læs mere

Ovu publikaciju i ostala objašnjenja o EU možete pronaći na internet stranici: ec.europa.eu/publications

Ovu publikaciju i ostala objašnjenja o EU možete pronaći na internet stranici: ec.europa.eu/publications Evropska unija Ovu publikaciju i ostala objašnjenja o EU možete pronaći na internet stranici: ec.europa.eu/publications Evropska komisija Generalna direkcija za komunikacije Publikacije B-1049 Brisel Rukopis

Læs mere

Grun de jer foren in gen STORHØJ og STORHØJ Be boer foren ing. Generalforsamling

Grun de jer foren in gen STORHØJ og STORHØJ Be boer foren ing. Generalforsamling .2 N yt fra Storhøj Odder Grun de jer foren in gen STORHØJ og STORHØJ Be boer foren ing 25 Fe bru ar 1998 Storhøj Grundejerforening indkalder til ordinær Gen er al for sam ling og ori en te ring om klo

Læs mere

Salme. œ œ. œ œ. œ œœ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ b œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. b œ œ œ œ.

Salme. œ œ. œ œ. œ œœ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ b œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. b œ œ œ œ. Digt af Otto Gelsted Salme Musik: ens Berg S A C T B C end fra din sæls e - len - de mod da - gens lys dit blik Du var din e - gen 6 b b b b fen - de, du selv var or - mens stik Hvor sært: mens du i mør

Læs mere

Doks Sang. swing blues. q = 104. Krop-pen. Jeg. 2.En. Den kan. Men når. Jeg. Karen Grarup. Signe Wang Carlsen D(9) D(9) 13 G/A D(9) G/A D(9) D(9) G/A

Doks Sang. swing blues. q = 104. Krop-pen. Jeg. 2.En. Den kan. Men når. Jeg. Karen Grarup. Signe Wang Carlsen D(9) D(9) 13 G/A D(9) G/A D(9) D(9) G/A Signe Wang arlsen Doks Sang Karen rarup q = 104 swing blues 1.Jeg kan mær-ke på mit her-te, når eg hop-per eg dan - ser rundt Krop-pen 7 den blir' varm kin -der - ne de bræn- der, så det næs-ten gør ondt

Læs mere

Istražujmo. Evropu! Evropska unija

Istražujmo. Evropu! Evropska unija Istražujmo Evropu! Evropska unija Ovu publikaciju kao i prateći priručnik za nastavnike, možete pronaći na: europa.eu/teachers-corner/index_en.htm bookshop.europa.eu Evropska komisija Generalni direktorat

Læs mere

Istražujmo. Evropu! Evropska unija

Istražujmo. Evropu! Evropska unija Istražujmo Evropu! Evropska unija Ovu publikaciju kao i ostala kratka i jasna objašnjenja o EU možete pronaći na internet stranici: ec.europa.eu/comm/publications Evropska komisija Generalna direkcija

Læs mere

Giovanni Battista PERGOLESI ( ) Transcription pour orgue : R. LOPES

Giovanni Battista PERGOLESI ( ) Transcription pour orgue : R. LOPES Giovai Battista PERGOLESI (110-1) Stabat Mate Tascitio ou ogue : R. LOPES 1....... 8. 9. 10 11. 1. Stabat Mate doloosa Cuus aimam gemetem O quam tistis et alicta Quae moeebat et dolebat Quis est homo Vidit

Læs mere

Navodilo za uporabo. Tracleer 62,5 mg filmsko obložene tablete bosentan

Navodilo za uporabo. Tracleer 62,5 mg filmsko obložene tablete bosentan Navodilo za uporabo Tracleer 62,5 mg filmsko obložene tablete bosentan Pred začetkom uporabe zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! - Navodilo shranite. Morda ga boste

Læs mere

Dedikeret til Gentofte og Jægersborg Kirkers Børne- og Pigekor. Phillip Faber. Halfdan-suite. For børnekor (2 lige stemmer) med klaverakkompagnement

Dedikeret til Gentofte og Jægersborg Kirkers Børne- og Pigekor. Phillip Faber. Halfdan-suite. For børnekor (2 lige stemmer) med klaverakkompagnement edikeret til entofte Jægersborg Kirkers Børne Pigekor Philli aber Halfdansuite or børnekor (2 lige stemmer) med klaverakkoagnement til tekster af Halfdan Rasmussen Teksten er benyttet med tilladelse af

Læs mere

Osnovni zum objektivi

Osnovni zum objektivi Ohranite vaše spomine! Skeniranje fotografij Revija za digitalno fotografsko izobraževanje avgust/september 2010 letnik 9 št. 49 IZVOD JE BREZPLAČEN Tiskano 20.000 izvodov Izbor objektiva ob nakupu fotokamere

Læs mere

Dværgschnauzer. Dansk Kennel Klub Dværgschnauzer. Racehunde i Danmark. Se alle hundebøgerne på www.atelier.dk

Dværgschnauzer. Dansk Kennel Klub Dværgschnauzer. Racehunde i Danmark. Se alle hundebøgerne på www.atelier.dk ISBN ISBN 978-87-7857-699-6 87-7857-699-7 9 788778 576996 Dansk Kennel Klub Dværgschnauzer Dværgschnauzer Denne bog giver dig svar på utal li ge prak tis ke ting om fod ring, træ ning og pel s pleje. Med

Læs mere

Kristian Buhl-Mortensen

Kristian Buhl-Mortensen h ne ) En tidlig morgen ringer nogen p d r n eg v gner bange op, angsten bryder frem For fog den sig, at hun vil ha mine b rn Og hun vil ta dem fra deres hem h ne, h ne sparker som ti vilde heste Psykologen

Læs mere

Med PEI A på langtur (del 4) (Gdan s k Kaliningrad)

Med PEI A på langtur (del 4) (Gdan s k Kaliningrad) Med PEI A på langtur (del 4) (Gdan s k Kaliningrad) To r s d a g m o r g e n G d a n s k - sol og vin d fra N o r d. H a v d e aft al t m e d ha v n e k o n t o r e t at bet al e ha v n e p e n g e n e

Læs mere

Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK

Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK 1. Akcija CASHBACK je promocijska akcija podjetja Nikon CEE GmbH, Wagenseilgasse 5-7, 1120 Dunaj, Avstrija (v nadaljevanju:»nikon«). 2. Do sodelovanja

Læs mere

Er det din egen skyld, at du bli ver ramt af stress?

Er det din egen skyld, at du bli ver ramt af stress? Er det din egen skyld, at du bli ver ramt af stress? bog ud drag AF DORTE TOU DAL VIFTRUP, PH.D. OG AU TO RI SE RET PSY KO LOG 1. juni 2015 14:34 Men ne sker, som er sy ge meld te med stress og de pres

Læs mere

Facitliste. PIRANA - DANSk 0

Facitliste. PIRANA - DANSk 0 Facitliste PIRANA - DANSk 0 Facitliste Dette er facitlisten til Pirana - Dansk 0. De fleste opgaver i bogen har indlagt diverse tjek, så de rettes direkte i bogen. Løsningen til de opgaver er ikke her

Læs mere

Dronning Dagmar, en mini-opera.

Dronning Dagmar, en mini-opera. Coyright www.dichmusik.dk Sorano 1 Piano, hands layed by singers Allegro molto q=10 11 1 19 Arne Dich. 00 Dronning Dagmar, en mini-oera. Sorano 1, Piano, hands layed by singers 7 Allegretto 1. I Ribe Dron

Læs mere

Studiepartitur - A Tempo

Studiepartitur - A Tempo Himle ortæller om Guds herlighed ørge Grave Nielse 99 Sl 9 v - v -0 q = ca 9 ( gag) (ved DC) hæ - ders værk; c c c c S S A A ( gag) (ved DC) cresc (ved DC) Him - le or-tæl-ler om Guds Ó Kao: cresc (ved

Læs mere

KABINET MINISTRA PRILOGA 1. ZADEVA: Predlog Zakona o davku na nepremičnine predlog za obravnavo

KABINET MINISTRA PRILOGA 1. ZADEVA: Predlog Zakona o davku na nepremičnine predlog za obravnavo KABINET MINISTRA PRILOGA 1 Številka: 007-457/2010/ Ljubljana, dne 15. julija 2010 EVA: 2009-1611-0048 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Predlog Zakona o davku na nepremičnine

Læs mere

Oglasili se vam bomo...

Oglasili se vam bomo... Oglasili se vam bomo... Kaj morate vedeti, ko se prijavljate na delovno mesto v drugi državi EGP? Evropska komisija Oglasili se vam bomo... Kaj morate vedeti, ko se prijavljate na delovno mesto v drugi

Læs mere

SEZNAM IMEN, FARMACEVTSKIH OBLIK, JAKOSTI ZDRAVILA, NA

SEZNAM IMEN, FARMACEVTSKIH OBLIK, JAKOSTI ZDRAVILA, NA DODATEK I SEZNAM IMEN, FARMACEVTSKIH OBLIK, JAKOSTI ZDRAVILA, NAČINOV UPORABE ZDRAVILA, VLAGATELJEV/IMETNIKOV DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM V DRŽAVAH ČLANICAH 1 Država članica Imetniki/Vlagatelji dovoljenja

Læs mere

Poletje 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK

Poletje 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK Poletje 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK 1. Akcija CASHBACK je promocijska akcija podjetja Nikon CEE GmbH, Wagenseilgasse 5-7, 1120 Dunaj, Avstrija (v nadaljevanju:»nikon«).

Læs mere

De Ny gam le mo bi li serer

De Ny gam le mo bi li serer De Ny gam le mo bi li serer Af Knud Ra mi an Hvis kært barn har man ge navne - må vi el ske al der dom - men. El ler og så hand ler det om præ cis det modsat te. Vi fryg ter og ha der al der dom men og

Læs mere

Zima 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK

Zima 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK Zima 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK 1. Akcija CASHBACK je promocijska akcija podjetja Nikon CEE GmbH, Wagenseilgasse 5-7, 1120 Dunaj, Avstrija (v nadaljevanju:»nikon«). 2.

Læs mere

tidsskrift f o r n o r s k p s y k o l o g f o r e n i n g 2010 47

tidsskrift f o r n o r s k p s y k o l o g f o r e n i n g 2010 47 AFSTED: Star ten er gået for Anne-Met te Bre dahl ved de Pa ra lym pis ke Lege (PL) i Vancou ver. Hun er psy ko log og skiskytte, og har deltaget seks gan ge i PL si den 1992. 428 tidsskrift f o r n o

Læs mere

LOT TE RI E NEC KER, PE TER STRAY JØR GEN SEN, MOR TEN GAN DIL. Skriv en ar ti kel. om vi den ska be li ge, fag li ge og for mid len de ar tik ler

LOT TE RI E NEC KER, PE TER STRAY JØR GEN SEN, MOR TEN GAN DIL. Skriv en ar ti kel. om vi den ska be li ge, fag li ge og for mid len de ar tik ler LOT TE RI E NEC KER, PE TER STRAY JØR GEN SEN, MOR TEN GAN DIL Skriv en ar ti kel om vi den ska be li ge, fag li ge og for mid len de ar tik ler For la get Sam funds lit tera tur Lot te Ri e nec ker, Pe

Læs mere

1. INDLEDNING 2. BAGGRUND OG FORMÅL 3. LOVENS BESLUTNINGSTYPER 4. BYFORNYELSENS ORGANISATION 5. FORDELING AF OFFENTLIG STØTTE

1. INDLEDNING 2. BAGGRUND OG FORMÅL 3. LOVENS BESLUTNINGSTYPER 4. BYFORNYELSENS ORGANISATION 5. FORDELING AF OFFENTLIG STØTTE 1 1. INDLEDNING 2. BAGGRUND OG FORMÅL 3. LOVENS BESLUTNINGSTYPER 4. BYFORNYELSENS ORGANISATION 5. FORDELING AF OFFENTLIG STØTTE 6. HELHEDSORIENTERET BYFORNYELSE 7 BYGNINGSFORNYELSE 8. AFTALT BOLIGFORBEDRING

Læs mere

m D Precision Fedt Petro-Ca n a d a ' s M u l ti -f u n k ti on el l e E P- f ed ter er en s eri e h ø j k v a l i tets -, l i th i u m k om p l ek s f ed ter f orm u l eret ti l a t g i v e eg et h ø

Læs mere

una pred nas tro ji ca prin ci pi bek stvo ri bo lov sle ta nje ka bi net pa ra dajz...

una pred nas tro ji ca prin ci pi bek stvo ri bo lov sle ta nje ka bi net pa ra dajz... 4 5 Copyright Sreten Ugričić, 2010 Copyright 2010 ovog izdanja, LAGUNA Cover photography 1995, Neša Paripović, Ukrštanje, b/w photo, 60x80 cm, ljubaznošću Muzeja savremene umetnosti iz Beograda Neznanom

Læs mere

Den Lille Havfrue. Alan Menken/Howard Ashman Arr: Flemming Berg D G G D G. j œ j œ œ. j œ. œ œ œ œ. œ œ œ œœ œ œj G D G G D G. œ œ.

Den Lille Havfrue. Alan Menken/Howard Ashman Arr: Flemming Berg D G G D G. j œ j œ œ. j œ. œ œ œ œ. œ œ œ œœ œ œj G D G G D G. œ œ. Kor og solist en Lille Havfrue lan Menken/Howard shman rr: lemming Berg q=182 mf 5 9 Sø - græs er al-tid grøn-nest I na- bo -ens fis-ke-dam du sir' du vil 14 op på or-den Men det er da synd og skam her-ne

Læs mere

Grundejerforeningen STORHØJ. Kloak re nover ing

Grundejerforeningen STORHØJ. Kloak re nover ing N yt fra Grundejerforeningen STORHØJ 27 Marts 1998 Kloak re nover ing Hermed det supplerende materiale til belysning af de økonomiske forhold ved den forestående kloakrenovering, som lovet i indkaldelsen

Læs mere

Revija Slovenskih železnic

Revija Slovenskih železnic Julij avgust 2011 Revija Slovenskih železnic Aktualno Slovenske železnice pridobile status AEO Prenovljene proizvodne zmogljivosti za obnovo kolesnih dvojic Električne lokomotive vrste 541 so pripravljene

Læs mere

Lærereksemplar. Kun til lærerbrug

Lærereksemplar. Kun til lærerbrug Her er nogle ting med i. Sæt kryds ved tingene. Farv i et. Skriv selv. Find i erne og sæt ring om. mus telt Pia violin mælk pindsvin hvid pige appelsin 2 Forlaget Delta Her er nogle ting med s. Sæt kryds

Læs mere

NAUK O PISNIH ZNAMENJIH

NAUK O PISNIH ZNAMENJIH I PRAVILA 1 2 3 NAUK O PISNIH ZNAMENJIH 4 Èrke 5 Slovenska abeceda 6 Slovenska abeceda ima 25 latiniènih èrk: abcèdefghijklmnoprsštuvzž. V prevzetih besedah, zlasti v imenih, uporabljamo še druge: 1. èrke

Læs mere

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE. Danfoss Link CC Centralni krmilnik. Pregled sistema in navodila za montažo. Danfoss Heating

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE. Danfoss Link CC Centralni krmilnik. Pregled sistema in navodila za montažo. Danfoss Heating MAKING MODERN LIVING POSSIBLE SI Danfoss Link CC Centralni krmilnik Pregled sistema in navodila za montažo Danfoss Heating Kazalo/pregled Danfoss Link sistema Pregled Danfoss Link sistema... 2 1.0 Pozicioniranje

Læs mere

Gravhunde. Gravhunde. Dansk Kennel Klub Gravhunde Atelier. Dansk Kennel Klub. Racehunde i Danmark

Gravhunde. Gravhunde. Dansk Kennel Klub Gravhunde Atelier. Dansk Kennel Klub. Racehunde i Danmark Dansk Kennel Klub Gravhunde Gravhunde Gravhunde Gravhunde er en halv hund høj, en hel hund lang og to hunde værd. De er små lavbenede, charmerende, intelligente, modige og yderst selvstændige individualister,

Læs mere

Arabe lla-re gis te r de r Arabe lla-fre unde De uts chland IG

Arabe lla-re gis te r de r Arabe lla-fre unde De uts chland IG -Re gis te r de r -Fre unde De uts chland IG Ge ne ral Den Arabella registrere "Arabella-Freunde Deutschland IG" er en liste over alle verdens eksisterende Arabella. Dette trækker sit indhold fra tilbagemeldinger

Læs mere

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der FUAM på Facebook FUAM fyl der 30 Er om sorg til for hand ling? Al der dom mens rej ser? Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der 2 29. år gang Au gust 2009 Bestyrelse Knud Ra mi an 8627

Læs mere

ú ø ø ú ú øl øj úø ø ø nø ø ø øl úl øj ú ú ú ø ø ø b ø ø ø { { ø ø ú ø ø ú ú ø ø ø ø ø ø ø ø ø ø ú øl ú øj Østens konger

ú ø ø ú ú øl øj úø ø ø nø ø ø øl úl øj ú ú ú ø ø ø b ø ø ø { { ø ø ú ø ø ú ú ø ø ø ø ø ø ø ø ø ø ú øl ú øj Østens konger Østens konger Engelsk Christmas Carol 4 Korar.: Uffe Most 1998 Dansk tekst: Johannes Johansen 4 4 4 L úl j ú L ú j 4 ú { L j L j 4 F1) Til en 4) Him-lens lil - le stald på fug - le, mar - kens mar - ken

Læs mere

POWER PLUS STENSKI KOTEL KONDENSERENDE KEDEL PRIROČNIK ZA NAMESTITEV INSTALLATIONSVEJLEDNING

POWER PLUS STENSKI KOTEL KONDENSERENDE KEDEL PRIROČNIK ZA NAMESTITEV INSTALLATIONSVEJLEDNING POWER PLUS STENSKI KOTEL KONDENSERENDE KEDEL PRIROČNIK ZA NAMESTITEV INSTALLATIONSVEJLEDNING Vsebina OPOZORILA IN VARNOST str. 3 OPIS NAPRAVE Opis 5 Varnostni sklopi in naprave 6 Oznake kotla 7 Zgradba

Læs mere

An svar for egen aldring Ældreomsorg - holdninger Referater af FUAM-møder

An svar for egen aldring Ældreomsorg - holdninger Referater af FUAM-møder Foreningen til Udvikling af Alderdommens Muligheder - en forening for de uprøvede ideer og projekter An svar for egen aldring Ældreomsorg - holdninger Referater af FUAM-møder Min bed ste mors historie

Læs mere

Godt nyt til gam le hjerner Mi nori te ter nes minoritet Træn sam men - med glæde

Godt nyt til gam le hjerner Mi nori te ter nes minoritet Træn sam men - med glæde Foreningen til Udvikling af Alderdommens Muligheder - en forening for de uprøvede ideer og projekter Godt nyt til gam le hjerner Mi nori te ter nes minoritet Træn sam men - med glæde Aktivering af ældre

Læs mere

56 Maj 2009. STORHØJ Beboerforening. Referat af generalforsamling i Storhøj Beboerforening den 22. april 2009

56 Maj 2009. STORHØJ Beboerforening. Referat af generalforsamling i Storhøj Beboerforening den 22. april 2009 Nyt fra STORHØJ Beboerforening 56 Maj 2009 Referat af generalforsamling i Storhøj Beboerforening den 22. april 2009 Vi star te de med at syn ge num mer 328 i Højskolesangbogen, Den Grønne Søde Vår. a)

Læs mere

To arter af humlebier yngler på Færøerne (Hymenoptera, Apidae)

To arter af humlebier yngler på Færøerne (Hymenoptera, Apidae) To arter af humlebier yngler på Færøerne (Hymenoptera, Apidae) Jens-Kjeld Jensen & Henning Bang Madsen J-K. Jen sen & H. B. Madsen: Two spe ci es of Bumblebees bre ed on the Faroe Islands (Hymenoptera,

Læs mere

Li vets blan de de bol scher

Li vets blan de de bol scher Knud Ra mia n s op læg på FU AM's marts mø de Li vets blan de de bol scher Tit len Li vets blan de de bol scher er et bi lle de af li vets kva li te ter. Dem har vi vist ledt ef ter lige si den Adam og

Læs mere

»Stališča IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do 2050«

»Stališča IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do 2050« »Stališča IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do 2050«Inženirska akademija Slovenije je prepoznala, da Slovenija nujno potrebuje jasno, vzdržno in razvojno naravnano energetsko

Læs mere

Hvem kan til la de sig at be de om at arve Mø der flyt tet fra ons dag til mand ag Referater af FUAM-møder

Hvem kan til la de sig at be de om at arve Mø der flyt tet fra ons dag til mand ag Referater af FUAM-møder Foreningen til Udvikling af Alderdommens Muligheder - en forening for de uprøvede ideer og projekter Hvem kan til la de sig at be de om at arve Mø der flyt tet fra ons dag til mand ag Referater af FUAM-møder

Læs mere

BASAL LYDSTRATEGI / 20 LEKTIONER. Lyd for lyd

BASAL LYDSTRATEGI / 20 LEKTIONER. Lyd for lyd BASAL LYDSTRATEGI / 20 LEKTIONER 19 1 GENEREL INDFØRING Velkommen ordlæsekursus. Her skal I lære nogle strategier til at læse ord, I ikke kender forhånd. I skal være smarte og bruge strategier, når I ser

Læs mere

Guds Søn har gjort mig fri. f. bœ

Guds Søn har gjort mig fri. f. bœ Allegretto 1 ( = a 100) Sor/Alt Tenor/Bass 5 5 1 Sa q Guds Guds Søn har gort mig ri (Hans Adolh Brorson) Søn tans Ty-ran - ni har gort mig ri ra ra Sa - tans har molto rit Oddvar S Kvam, o 1 har gort mig

Læs mere

FU AM fyl der 35 år Køre kor tet-hvor vig tigt er det? Tænk din be gra vel se Mo der ne om sorg Re ferat af gen eral for sam ling.

FU AM fyl der 35 år Køre kor tet-hvor vig tigt er det? Tænk din be gra vel se Mo der ne om sorg Re ferat af gen eral for sam ling. FU AM fyl der 35 år Køre kor tet-hvor vig tigt er det? Tænk din be gra vel se Mo der ne om sorg Re ferat af gen eral for sam ling Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der 1 34. år gang

Læs mere

Ú 63. Natteregn. P œ. j œ c # # n œ œ œ œ 4. œ œ œ œ # œ J œ J œ. 3 œ œ n œ. œ œ. œ. œ. œ œ œ œ. œ J. œ J. # œ œ. n œ œ œ. œ J.

Ú 63. Natteregn. P œ. j œ c # # n œ œ œ œ 4. œ œ œ œ # œ J œ J œ. 3 œ œ n œ. œ œ. œ. œ. œ œ œ œ. œ J. œ J. # œ œ. n œ œ œ. œ J. Natteregn S Ú 6 1 n n Tekst: Nis etersen 196 Musik: Christian Dyrst 009 n. A ald bli de regn fald sag te giv mul kraft og høens luft n. T ald bli de regn fald sag te giv mul kraft og høens luft Œ. n. B

Læs mere

11935/16 MKW/kok DGB 1

11935/16 MKW/kok DGB 1 Svet Evropske unije Bruselj, 11. oktober 2016 (OR. en) 11935/16 SOC 497 EMPL 323 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o imenovanju članov in nadomestnih članov upravnega odbora Evropske

Læs mere

John Jacobsen (Music) Hans Scherfig (Words) 6 Songs

John Jacobsen (Music) Hans Scherfig (Words) 6 Songs oh acose (Music) Has Scherfig (Words) Sogs Damark i l ys og skygge Ukulele-Lola Det er så sudt Dask sommer Her ligger ladet Efteraar 1 oice, Guitar wwwstarmolecom Sogs 10-1 Has Scherfig 17 oh acose 00

Læs mere

Fire Florasange. for blandet kor. Musik: Morten Ahti Lyng, 2012 Tekst: Gertie Sjøen, 2009. (rev. februar 2014)

Fire Florasange. for blandet kor. Musik: Morten Ahti Lyng, 2012 Tekst: Gertie Sjøen, 2009. (rev. februar 2014) Fre Florasange for blandet kor Musk: Morten Aht Lyng, 2012 Tekst: Gerte Sjø 2009 (rev. februar 2014) Gyvel Se! Nu gyldnes gyvelbusk sætter sol på haver, væk er vnters vnd og rusk majsols forårsgaver. Gul

Læs mere

Afrodites øje . E. " & O \ \.. \ \ % O E.. % O O O O O & OO... % O O " % O O - . " .

Afrodites øje . E.  & O \ \.. \ \ % O E.. % O O O O O & OO... % O O  % O O - .  . Vocal Pano 1 & O \ \ I 2 & O \ \ Afrodtes ø ar r en bldt Tekst Musk: Pet Spes kjær % O \ \ ja nu knt sne Lang væn ge 4 & O 5 6 & O børn med rø de kn d skøj t rundt Kob b dam so n står lavt Pet % O 7 te

Læs mere

Lærereksemplar. Kun til lærerbrug. en eller et. bil sko hus bus bi ur. hus. bus. sko. bil. Her er seks ord. Træk streg til det rigtige billede.

Lærereksemplar. Kun til lærerbrug. en eller et. bil sko hus bus bi ur. hus. bus. sko. bil. Her er seks ord. Træk streg til det rigtige billede. Her er seks ord. bil sko hus bus bi ur Træk streg til det rigtige billede. Skriv de seks ord med en eller et foran. hus bus bi sko ur bil en eller et 1 Skriv en linje med hvert bogstav. b - i - l - s -

Læs mere

Når de rø de trå de ly ser

Når de rø de trå de ly ser Når de rø de trå de ly ser Knud Ra mi an Det er en helt sær lig op le vel se, at læ se 30 år gan ge af FU AM-bla det igen nem. Det kan ab so lut an be fa les i en le dig stund! Det er først, når men ne

Læs mere

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA Cymbalta 30 mg trde gastrorezistentne kapsule Cymbalta 60 mg trde gastrorezistentne kapsule 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Cymbalta

Læs mere

DR mang ler mod til at for - mid le lit te ra tur hi sto rie

DR mang ler mod til at for - mid le lit te ra tur hi sto rie DR mang ler mod til at for - mid le lit te ra tur hi sto rie AF JAN NIE IWAN KOW SØ GAARD 18. ja nu ar 2014 00:01 Dig te ren Mi cha el Strun ge, der om nogen blev sy no nym med 1980 ernes poesi, holdt

Læs mere

Den 25. juli 2010 døde In ger Ny gård i en al der af 96 år

Den 25. juli 2010 døde In ger Ny gård i en al der af 96 år Den 25. juli 2010 døde In ger Ny gård i en al der af 96 år I lø bet af for året hav de In ger og jeg ar bej det på et inter vi ew, der skul le brin ges i det te num mer af bla det. Vi brin ger som plan

Læs mere

BRUGERVEJLEDNING. Import: Pro da na Seeds A/S Få borg vej 248 DK5250 Oden se SV Tlf.: 0045 63 17 16 00 Fax: 0045 63 17 16 19

BRUGERVEJLEDNING. Import: Pro da na Seeds A/S Få borg vej 248 DK5250 Oden se SV Tlf.: 0045 63 17 16 00 Fax: 0045 63 17 16 19 BRUGERVEJLEDNING Import: Pro da na Seeds A/S Få borg vej 248 DK5250 Oden se SV Tlf.: 0045 63 17 16 00 Fax: 0045 63 17 16 19 INDHOLD 1. GENEREL INFORMATION 4 2. KRAV TIL TRAKTORENS HYDRAULISKE UDSTYR 5

Læs mere

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA ZA UPORABO V VETERINARSKI MEDICINI Suprelorin 4,7 mg implantat za pse 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Zdravilna učinkovina: Deslorelin

Læs mere

Poslovno poročilo 2016

Poslovno poročilo 2016 Poslovno poročilo 2016 LTO Sotočje LTO Sotočje poslovno poročilo 2016 1. PREDSTAVITEV ZAVODA LTO SOTOČJE... 3 2. IZPOLNJEVANJE KROVNIH CILJEV, POSTAVLJENIH ZA LETO 2016... 6 3. IZPOLNJEVANJE CILJEV PO

Læs mere

Fader, du har skapt meg

Fader, du har skapt meg ader, du har skapt meg gm & bc 7 dm gm a - der du ha - r skapt meg Liv - et mitt e - g 7 & b gir deg dm Ta gm meg 7 bruk meg 2. Jesus, du har frelst meg...osv... 3. Hellig Ånd, kom og styrk meg... osv...

Læs mere

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der Hans Lud vig Lar sen i tusch il lu stra tio ner for FU AM gen nem 12 år Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der 1 30. år gang Marts 2010 Bestyrelse Knud Ra mi an 8627 4042 To ve Holm

Læs mere

K.Nohr@xs4all.nl. ma 24 - vrij 28 september 2007 Marnix Academie

K.Nohr@xs4all.nl. ma 24 - vrij 28 september 2007 Marnix Academie Studiereis Kopenhagen ma 24 - vrij 28 september 2007 Marnix Academie Het Deense Onderwijssysteem Enkele statistische gegevens Aantallen leerlingen in de Grondschool Aantallen tweetalige leerlingen

Læs mere

Si želite v daljne kraje?

Si želite v daljne kraje? Zima 2017/2018 Si želite v daljne kraje? Letališče Gradec...... in svet je tako blizu Direktne povezave z/do letališča Gradec Direktni redni letalski poleti Direktni poleti v času počitnic Povezave s celim

Læs mere

Årsberetning SK A G E N SK O L E. Skoleåret 1951-52. skolein spektør A age Sørensen FRA V ED

Årsberetning SK A G E N SK O L E. Skoleåret 1951-52. skolein spektør A age Sørensen FRA V ED Årsberetning i FRA SK A G E N SK O L E Skoleåret 1951-52 V ED skolein spektør A age Sørensen Årsberetning FRA SK A G E N SK O L E Skoleåret 1951-52 V ED skolein spektør A age Sørensen Skagen skolekom m

Læs mere

Ir ma Mag nus sen 8625 9804 Børge Helmer 8627 2900

Ir ma Mag nus sen 8625 9804 Børge Helmer 8627 2900 Skriv og skriv om gam les liv For fat ter ve jen Livs historie er at for tæl le til sig selv Tin ge ne for tæl ler livs histori er Fa mi li e fred med di ne voks ne børn Ind kal del se til Gen eral for

Læs mere

SØREN BIRCH LILLE MESSE FOR LIGESTEMMIGT KOR (SSA) OG ORGEL SAMPLE FOLKEKIRKENS UNGDOMSKOR FORLAGET MIXTUR

SØREN BIRCH LILLE MESSE FOR LIGESTEMMIGT KOR (SSA) OG ORGEL SAMPLE FOLKEKIRKENS UNGDOMSKOR FORLAGET MIXTUR SØREN BIRCH LILLE MESSE FOR LIGESTEMMIGT KOR (SSA) OG ORGEL FOLKEKIRKENS UNGDOMSKOR FORLAGET MIXTUR Søren Birh: Lille messe or ligestemmigt kor (SSA) og orgel Redaktion: Forlaget Mixtur FUK 15 01 ISMN

Læs mere

SAMPLE MERETE KUHLMANN PSALME 100 - EXSULTATE DOMINO - BRYD UD I FRYDERÅB FOR HERREN FOR LIGESTEMMIGT KOR OG ORGEL FOLKEKIRKENS UNGDOMSKOR

SAMPLE MERETE KUHLMANN PSALME 100 - EXSULTATE DOMINO - BRYD UD I FRYDERÅB FOR HERREN FOR LIGESTEMMIGT KOR OG ORGEL FOLKEKIRKENS UNGDOMSKOR MERETE KUHLMANN PSALME 100 - EXSULTATE DOMINO - BRYD UD I FRYDERÅB FOR HERREN FOR LIGESTEMMIGT KOR OG ORGEL FOLKEKIRKENS UNGDOMSKOR FORLAGET MIXTUR Merete Kuhlmann: Psalme 100 for ligestemmigt kor og orgel

Læs mere

and? sko? mus? Hvad rimer på Hvad rimer på Hvad rimer på Fx: mand, sand, land, vand, tand Kan vi lave en sætning med to ord, der rimer?

and? sko? mus? Hvad rimer på Hvad rimer på Hvad rimer på Fx: mand, sand, land, vand, tand Kan vi lave en sætning med to ord, der rimer? and? Fx: mand, sand, land, vand, tand 5 1 5 1 sko? Fx: lo, ko, ro, bro, glo, gro 5 2 5 2 mus? Fx: lus, hus, sus, krus 5 3 5 3 hat? Fx: nat, kat, ladt, klat, fladt 5 4 5 4 hår? Fx: år, lår, får, mår, tår,

Læs mere

Når solen rammer. b> œ œ. Œ. b J œ. Œ J œ j b œ. J œ. A œ œ. b> œ œ œ. œ œ J. œ> œ. œ J œ. œ- œ. Ó Œ Scene. f œ. j œ fl œ - j œ b. Ó Œ j œ.

Når solen rammer. b> œ œ. Œ. b J œ. Œ J œ j b œ. J œ. A œ œ. b> œ œ œ. œ œ J. œ> œ. œ J œ. œ- œ. Ó Œ Scene. f œ. j œ fl œ - j œ b. Ó Œ j œ. Korartitur orano lgto (q = 108) Når son rammer o Gunge 2012 øren Ulrik homsen 2002 lto enor ass aryton solo b b b 3 b b værste er når so n rammer en bar berkniv og b b 129 133 b b lasken klor hex i din

Læs mere

Bendt Astrup. 5 Årstidssange. For blandet kor. trofe

Bendt Astrup. 5 Årstidssange. For blandet kor. trofe 5 Årstidssange For blandet kor 2004 trofe 5 Årstidssange Trykt i Exprestrykkeriet Printed in Denmark 2004 trofe 0204 B trofe MMIV 4 4 Til foråret Harald Herdal Œ U Ó 4 4 Tøv ik- ke me- re men 4 kom vi

Læs mere

INFO@ASYLET-KALUNDBORG.DK WWW.ASYLET-KALUNDBORG.DK

INFO@ASYLET-KALUNDBORG.DK WWW.ASYLET-KALUNDBORG.DK Bør nene i cen trum - en for æl drep jece LUN DE VEJ 1 4400 KA LUND BORG TLF.: 59 51 07 57 INFO@ASYLET-KALUNDBORG.DK WWW.ASYLET-KALUNDBORG.DK Ind holds for teg nelse Side 4 Side 4 Side 5 Side 6 Side 6

Læs mere

SAMPLE. Potpourri over sange af Carl Nielsen for blandet kor og klaver. œ œ œ j œ J œ. œ œ œ j œ. œ J œ. . j. J œ J œ. œ œ œ J. œ œ. œ œ. œ œ œ.

SAMPLE. Potpourri over sange af Carl Nielsen for blandet kor og klaver. œ œ œ j œ J œ. œ œ œ j œ. œ J œ. . j. J œ J œ. œ œ œ J. œ œ. œ œ. œ œ œ. otoui ove sange a Cal Nielsen o landet ko klave Klave Bedt mildt c c n a Lasse Tot Eiksen, 2015 S A T B A 1 Den 2 Så 1 Den 2 Så danske sang e en ung lond ige, hun gå nyn i Danmaks hus, syng da, Danmak,

Læs mere

Istražimo Europu! Europska unija

Istražimo Europu! Europska unija Istražimo Europu! Europska unija Ova knjižica Istražimo Europu! i prateći priručnik za učitelje dostupni su na: http://europa.eu/teachers-corner/index_hr.htm http://bookshop.europa.eu Europska komisija

Læs mere

Tema DEN FØRSTE LÆSNING 12 GODE SERIER TIL DIG DER ER I GANG MED AT KNÆKKE LÆSEKODEN

Tema DEN FØRSTE LÆSNING 12 GODE SERIER TIL DIG DER ER I GANG MED AT KNÆKKE LÆSEKODEN Tema DEN FØRSTE LÆSNING 12 GODE SERIER TIL DIG DER ER I GANG MED AT KNÆKKE LÆSEKODEN At lære at læse er hurtig og nemt for nogle børn, mens andre skal igennem mange kampe for at nå dertil. Der er flere

Læs mere

ZA HLA\EWE NA PU NI LO AM BU LAN TE

ZA HLA\EWE NA PU NI LO AM BU LAN TE www.glassrpske.com ^etvrtak 11. avgust 2011. Broj 12.592 Godina LXIX DNEVNI LIST REPUBLIKE SRPSKE BAWALUKA Cijena 0.80 KM SRBIJA 30 dinara VIJESTI Jovan Di vjak do la zio u lo gor "^e le bi }i" kod Kowica

Læs mere

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der Da Ældrestyr ken slog til for al vor Når ar bejds li vet slut ter Re ferat af gen eral for sam ling Fri vil ligt ar bej de Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der 1 33. år gang Juni

Læs mere

Herunder ser du et forslag til materiale, der kan udgøre dit eksaminationsgrundlag.

Herunder ser du et forslag til materiale, der kan udgøre dit eksaminationsgrundlag. Kære selvstuderende i: Oldtidskundskab niveau C Herunder ser du et forslag til materiale, der kan udgøre dit eksaminationsgrundlag. Jeg træffes i tidsrummet: daglig På mailadressen: rz@kvuc.dk Eller telefonnr.:

Læs mere

fra DR Julekalenderen 2014

fra DR Julekalenderen 2014 Klavernoder, melodi, tekst & akkorder til Titelsangen + Soundtracket i klaverarrangement fra DR Julekalenderen 201 Titelsang af Caroline Castell og Lasse Lyngbo - Soundtrack af Flemming Nordkrog Inkl.

Læs mere

Marta er med (Startsang)

Marta er med (Startsang) Marta (Startsang) Swing = 120 3 = A F6 Gm7 Nu vil vi be - gyn - de at F/a Gm7 syn - ge (klap klap) F6 Gm7 Nu vil vi be - gyn - de at B /c dan - se B /c Mar - ta Pi - g - Dren - ge - Dem (find selv på fle

Læs mere

Oven over skyerne..! Få alt at vide om rumfart, rumstationer og raketter hér: http://www.geocities.ws/johnny97dk/rumfart/index.htm

Oven over skyerne..! Få alt at vide om rumfart, rumstationer og raketter hér: http://www.geocities.ws/johnny97dk/rumfart/index.htm Oven over skyerne..! Du skal lære mennesker, steder og ting ude i rummet og på jorden hvor du bor Du skal lære om stjernetegnene Du skal lave din egen planet-rap Du skal skrive et brev fra Månen Du skal

Læs mere

Gam mel som 60-årig? Generalforsamling Mødereferater Høring om det aldrende samfund Læsetips

Gam mel som 60-årig? Generalforsamling Mødereferater Høring om det aldrende samfund Læsetips Gam mel som 60-årig? Generalforsamling Mødereferater Høring om det aldrende samfund Læsetips 1 Februar 2004 Bestyrelse Knud Ra mi an 8627 4042 To ve Holm (sek re tær) 8617 9065 Søren-Peter Pe der sen (kas

Læs mere

1A Kolt - Trige/Lystrup

1A Kolt - Trige/Lystrup Ly t Bl up/ åb M Ki æh am a a Hi bæ k ha B bæ om h a b Bi æ k h El ha a t El B t y I hø Ly luk k By tup t Ly tæ C t t Mo up t/ly lu Ra a tup g C t Sk b / Sk y M b Sy oto Ol y S gh of yg u So Palm hu /Ho

Læs mere

Adventskransen. Barn Jesus i en krybbe lå

Adventskransen. Barn Jesus i en krybbe lå Adventskransen A 174 Inger Otzen & b 4 2 Vel - B kom- men grøn - ne 7 ad - vents-krans med m # di - ne lys så / hvi - de, de B har så mild en 7 & b m m 7. hø - tids - glans, nu er det ad - vents - ti -

Læs mere

jeg ser de lette skyer

jeg ser de lette skyer hilli aber 2013 jeg ser de lette skyer det danske drengekors 70 års jubilæum artitur Jeg ser de lette skyer or soran solo, ligestemmigt kor (SS), mandskor (TTB), klaver og strygekvartet Coyright 2013 Philli

Læs mere

BW 24 BW 35. Instruktionsbok... 15-20

BW 24 BW 35. Instruktionsbok... 15-20 BW 24 BW 35 01-03-2005 DA NO SV FI EN DE FR NL Instruktionsbog... 3-8 Instruksjonsbok... 9-14 Instruktionsbok... 15-20 Käyttöohje... 21-26 Instruction manual... 27-32 Betriebsanweisung... 33-38 Manuel

Læs mere

REHABILITATIONS- PROTOKOL

REHABILITATIONS- PROTOKOL REHABILITATIONS- PROTOKOL EFTER IMPLANTATION AF Det er af afgørende betydning, at programmet i dette hæfte følges ereerde ledsaget af en professionel fysioterapeut for at garantere en korrekt onder udførelse

Læs mere

TRUE-SURFACE VIBRATORY GREEN TROMLE SYSTEM

TRUE-SURFACE VIBRATORY GREEN TROMLE SYSTEM TRUE-SURFACE VIBRATORY GREEN TROMLE SYSTEM BRUGERVEJLEDNING Import: Prodana Seeds A/S Fåborgvej 248 DK5250 Odense SV Tlf.: 0045 63 17 16 00 Fax: 0045 63 17 16 19 INFORMATION OM DERES TRUE-SURFACE VIBRATORY

Læs mere

Sy net på an dres al der vari erer med ens egen al der AgeForce i Roskilde Referater af FUAM-møder

Sy net på an dres al der vari erer med ens egen al der AgeForce i Roskilde Referater af FUAM-møder Foreningen til Udvikling af Alderdommens Muligheder - en forening for de uprøvede ideer og projekter Sy net på an dres al der vari erer med ens egen al der AgeForce i Roskilde Referater af FUAM-møder Bla

Læs mere

Tid til selvrealisering Mø der flyt tet tilbage til ons dag Referater af FUAM-møder

Tid til selvrealisering Mø der flyt tet tilbage til ons dag Referater af FUAM-møder Foreningen til Udvikling af Alderdommens Muligheder - en forening for de uprøvede ideer og projekter Tid til selvrealisering Mø der flyt tet tilbage til ons dag Referater af FUAM-møder Æl dre har er farin

Læs mere