OP[TESVENATA STRUKTURA

Transkript

1 JORDE JAKIMOVSKI OP[TESVENATA STRUKTURA NA SELOTO Skopje, 2004 godina 3

2 Izdava~: Fondacija " Fridrih Ebert" - Kancelarija Skopje Za izdava~ot: Peter Telen Tehni~ka podgotovka, dizajn na korica: Todor Trajkovski Lektura: Simona Gruevska-Maxoska Prevod: Angliski: Vera Vasileva Angelova Pe~ati: DPI- Skopje Tira`: 300 CIP: Katologizacija vo publikacijata Narodna i univerzitetska biblioteka" SV. Kliment Ohridski" Skopje (497.7) (497.7) JAKIMOVSKI, Jorde Op{testvenata struktura na seloto / Jorde Jakimovski ; (prevod angliski Vera Vasileva Angelova). - Skopje : Fondacija "Fridrih Ebert", , 84 str. : tabeli, graf. prikazi; 24 sm Nasl. str. na pripe~ateniot tekst: Rural social structure / Jorde Jakimovski. - Obata teksta me usebno pe~ateni vo sprotivni nasoki ISBN Jakimvski Jorde Rural social structure a) Selo - Socijalni aspekti - Makedonija b) Selo - Ekonomski aspekti - Makedonija COBISS.MK-ID

3 S O D I N A Voved Prirodnata okolina na Republika Makedonija ^ovekovite resursi vo ruralnite sredini Kvantificirani prihodi po doma}instva Socijalna za{tita na zemjodelcite Socijalnata stratifikacija i nejzinite karakteristiki Sistemot na socijalna pomo{ Fukcioniraweto na lokalnata vlast vo ruralnite op{tini Gri`a na dr`avata za razvojot na seloto Interes za politika i vklu~uvawe vo politi~kiot `ivot Pristap do infrastrukturata - komunalnata i socijalnata infrastruktura Mesto na `iveewe i rabota Sostojbi - nasoki na deluvawe

4 VOVED Intenzivnite promeni so koi sekojdnevno se soo~uva naselenieto vo Republika Makedonija, ~esto odat vo nasoka na naru{uvawe na negovata socijalna sigurnost. Vakvite promeni i procesi osobeno stanaa aktuelni posle raspa aweto na socijalisti~kiot sistem, koga nasproti prvi~nite o~ekuvawa za pozabrzan razvoj i povisok `ivoten standard, naselenieto se soo~i so u{te pote{ki socijalni krizi vo sporedba so prethodniot period. Vo godinite na tranzicija, vo Republika Makedonija, namalenata stopanska aktivnost i permanentniot porast na nevrabotenosta, neposredno dovedoa do vlo{uvawe na `ivotniot standard na naselenieto so {to istovremeno raste i nezadovolstvoto na naselenieto koe se pointenzivno ja manifestira svojata razo~aranost vo noviot sistem na vrednosti i nrmi {to gi nudi novoto op{testvo. Najnepovolno vlijanie vrz socijalnata sigurnost imaa porastot na nevrabotenosta, otpu{tawata od rabota, ste~aite, namaluvaweto na platite i na `ivotniot standard na naselenieto. Kako najzagrozeni kategorii na naselenieto se nevrabotenite, posebno nevrabotenite mladi lica, `enite, penzionerite i selskoto naselenie, a vo ovaaa kategorija treba da se vbrojat i onie {to se vraboteni, no nivnite plati i vkupni primawa se nedovolni za zadovoluvawe na sevkupnite `ivotni potrebi. Seto toa predizvika prodlabo~uvawe na socijalnata diferencijacija na naselenieto, a golem e brojot na lu eto {to se nao aat pod granicata na siroma{tijata i {to primaat socijalna pomo{. Tro{ocite za socijalna pomo{ zafa}aat pogolem del od buxetot na dr`avata, {to gi namaluva mo`nostite za investirawe vo razvojot. Transformacijata na celokupnoto op{testvo predizvika drasti~ni socijalni promeni na selo, koi golem broj od naselenieto gi do`ivuvaat kako te`ok problem: visoka nevrabotenost, nisko nivo i nesigurnost na prihodite, porast na naturalnata potro{uva~ka, opa awe na `ivotniot standard i vlo{uvawe na kvalitetot na `iveeweto. 6

5 Dene{nite socijalni i ekonomski problemi na selo proizleguvaat ne samo od ekonomskata tranzicija, iako taa e silen faktor so negativno vlijanie, tuku se rezultat i na nasledenoto nivo na ekonomskata razvienost od minatite godini. Takvi problemi postoele pred po~etokot na tranzicijata, a toa se: skrienata nevrabotenost, agrarna prenaselenost vo ramni~arskite naseleni mesta, ekonomskata emigracija, nere- {eni osnovni infrastrukturni potrebi vo ruralnite sredini (pat, redovna avtobuska linija, voda za piewe, kanalizacija ), nedostatok na pristap do obrazovnite institucii, nedovolen pristap do pazari i pazarnite informacii na zemjodelcite, nedostapnost do osnovni zdravstveni uslugi i sli~no. Istra`uvaweto Op{tesatvenata struktura na selo iziskuva utvrduvawe standard, socijalnata stratifikacija i nejzinite karakteristiki kako i odnosot na naselenieto kon socijalnite razliki. Kakvi i koi promeni se izrazuvaat vo demografskite dvi- `ewa i vo socijalnata struktura na naselenieto na selo. Dali i kolku socijalnnata kriza ja menuva perceptivnata ramka na ruralniot prostor. Poseben i mnogu zna~ajno dali i kolku seloto i zemjodelstvoto se percipira kako (ne)perspektiva. Fokusot na ovaa studija e staven vrz socio-ekonomskite karakteristiki na ~ovekovite resursi, prihodite i potro{uva~kata na doma}instvata, dimenziite na siroma{tijata, socijalnata izdr`livost, pristapot do infrastrukturata (komunalna i socijalna), gri`ata na dr`avata i na lokalnata vlast za razvojot na seloto, dali socijalnite razliki se odrazuvaat vrz svesta na selskata populacija i sli~no. Taka studijata treba da pretstavuva analiza za ekonomskiot, socijalniot razvoj na seloto vo Republika Makedonija od {to proizleguvaat ocenkite za vlijanieto na tranzicijata vrz socijalnata (ne )sigurnost na selskoto naselenie. Izgotvuvaweto na ovaa studijata so evidentirawe i analiza na sostojbata vo navedenite oblasti i izleznite re{enija bi imala za cel da im pomogne na Vladata na Republika Makedonija, na nevladinite organizacvii i na drugi, vo iznao awe na re{enija so koi sega{nata nepovolno ekonomskosocijalna sostojba na selo poleka bi se nadminuvala. 7

6 Osnovnata metodologija primeneta vo ista`uvaweto se soznanijata od analiti~kiot materijal na Ankatata i podatocite od sekundarnite izvori- statisti~ki podatoci i dosega{ni istra`uvawa vo zemjata. Sonda`ata so pomo{ na anketen pra{alni be{e izvr{ena vo mesec juni 2003 godina, a so anketata vrz osnova na reprezentativen primerok bea opfateni 800 ispitanici ili 0,16% od vkupniot broj na naselenie na selo na vozrast od 18 i poveke godini. Toj obem ja zadovoluva mo`nosta za voop{tuvawe n dobienite rezultati za celata selska populacija. Stratifikacijata na primerokot opfa}a dve komponenti: regionalna i konfiguracija na seloto. Vodena e smetka za proporcionalnata zastapenost na soodnosot na ramni~arski (do 800 m n.v.) i ridskoplaninski sela (nad 800 m n.v.) i regionalna pripadnost. Taka me u opfatenite 800 ispitanici so anketata 658 se od ramni~arskite sela i 142 od ridsko-planinskite sela. Po izvr{uvaweto na stratifikuvaniot i naso~eniot izbor vo primerokot se pristapi kon poslednata etapa nameren izbor na 80 sela vo koi se vr{i slu~aen izbor na ispitanicite. Vo sekoe selo se anketirani po 10 ispitanici. Za podobar uvid vo strukturata na ispitanicite i vo ostapuvawata od strukturata na masata {to ja ispituvame go davame sledniot pregled na podatoci: 8

7 Vkupno naselenie na vozrast od 20 i poveke godini na selo vo Republika Makedonija, popis 1994 godina Vo primerokot lica na vozrast od 18 i poveke godini Razlika Broj % Broj % POL Ma{ki , , , ,25 1,13 Vkupno , ,00 1,00 VOZRAST , ,13 1, , ,75 1, , ,00 1, , ,00 1,48 60 i poveke godini , ,13 1,25 Vkupno , ,00 1,00 OBRAZOVANIE Nezavr{eno osnovno i bez u~ili{te , , Osnovno , ,50 1,31 Sredno , ,25 2,37 Vi{e i Visoko ,50 2,32 Vkupno , ,00 1,00 9

8 10

9 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO 1. Prirodnata okolina na Republika Makedonija Makedonskoto selo opfa}a 86,7% od nacionalniot prostor i vo nego `ivee 40,62% od vkupnoto naselenie (popis od 2002 godina). Zemjodelstvoto pretstavuva osnovna stopanska dejnost na selskata populacija, a doma}instvata koi imaat individualno zemjodelsko stopanstvo zazemaat zna~ajno mesto vo agrarnata struktura (73% obrabotliva povr{ina, 90% dobitok, 96% traktori) i so toa dobivaat i mo{ne va`na uloga vo proizvodnite rezultati. Spored popisite 1994 i 2002 godina vo Republika Makedonija evidentna e slednata golemina na selskite naselbi spored brojot na `iteli: Tabela 1. Golemina na selskite naselbi Broj na naselenie 1994 godina 2002 godina Broj % Broj % Napolno iseleni 121 7, ,5 Do 100 `iteli , , " , , " , ,6 > 801 " , ,4 Vkupno , Izvor: Moi presmetuvawa; Vkupno naselenie, doma}instva, stanovi i zamjodelski stopanstva po op{tini i naseleni mesta spored administrativno-teritorijalnata podelba od 1996 godina, Kniga V, Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1997, str i Kniga I, Vkupno naseleni po pol i vozrast - definitivni podatoci po naseleni mesta- Dr`aven zavod za statistika, Skopje, maj 2004 Poradi stihijnata migracija mnogu selski naselbi se potpolno isprazneti (145 ili 8,5% popis 2002 godina), {to pred 11

10 Jorde Jakimovski dr`avata postavuva seriozna i dalekose`na zada~a za revitalizacija bar na eden del od tie naselbi. Od niv, poseben problem pretstavuvaat selata so pomalku od 50 `iteli, a takvi gi ima 451 ili 71,6% od vkupniot broj na sela do 100 `iteli, ili 26,3%, odnosno nad 1/4 od vkupniot broj na sela vo Makedonija. Od ovaa podgrupa (do 50 `iteli) mo`e da se o~ekuva nekoi naselbi-osobeno sela do 10 `iteli, sosema da se raselat, a takvi ima 157 sela. Razvienosta na malite naselbi po oddelni op{tini, odnosno po nivnite ruralni podra~ja e razli~na, poto~no vo nekoi od niv tie zna~itelno zaostanuvaat; osobeno e seriozna sostojbata vo op{tinite: Prilep, Kavadarci, Kumanovo, [tip, Veles, Ohrid, Demir Hisar, Makedonski Brod, Bitola, Probi{tip, Kratovo, Kriva Palanka, Del~evo i Berovo. Spored Odlukata za utvrduvawe na stepenot na nedovolno razvieni podra~ja vo periodot od 1999 do 2003 godina, a soglasno so Zakonot za pottiknuvawe i razvoj na stopanski nedovolno razvienite podra~ja, vo R. Makedonija status na ridsko-planinski sela imaat 508 naselbi ili 29,6% od vkupniot broj, a tie najmnogu se rasprostraneti vo jugozapadniot region, a najmalku vo skopskiot, vardarskiot i jugoisto~niot (vidi tabela 2 vo tekstot). Status na izrazito nedovolno razvieni sela imaat 279 naselbi ili 16, 3% od vkupniot broj i toa najmnogu vo isto~niot (62), vardarskiot (60), pelagoniskiot (47) i severoisto~niot region (37). Vo Zakonot za izmena i dopolnuvawe na Zakonot za pottiknuvawe i razvoj na nedovolno razvienite podra~ja od 1 juli 1999 godina e napravena promena na ~len 8 od Zakonot od 18 januari 1994 godina. Namesto "kompaktno zaostanati podra~ja", vnesen e terminot "izrazito nerazvieni naseleni mesta". Za izrazito nerazvieni naseleni mesta se smetaat naselenite mesta so nisko nivo na stopanska aktivnost, nad 10 km oddale~enost od gradskiot centar, bez pristapen pat i osnovna infrastruktura, visoka migracija i mala gustina na naselenieto (~len 8). Spored metodologijata, so status na izrazito nerazvieni sela ne se steknale golem broj naseleni mesta iako imaat visoka migracija, nedovolno razviena komunalna i ekonomska infrastruk- 12

11 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO tura, i obratno, golem broj naseleni mesta so visoka imigracija i so izgradena osnovna infrastruktura se vlezeni vo status na izrazito nerazvieni sela. Kakva e strukturata na selata spored nadmorskata i reljefnata struktura se gleda od slednive podatoci: Tabela 2. Broj na sela vo Republika Makedonija spored nadmorskata viso~ina i spored regionite Vkupno Ridsko- planinski Ramninski Broj % Broj % Broj % Republika , , ,4 Makedonija Pelagoniski , , ,0 Vardarski , , ,8 Severoisto~en , , ,9 Jugozapaden , , ,9 Skopski , , ,6 Jugoisto~en ,0 17 9, ,8 Polo{ki , , ,5 Isto~en , , ,5 Izvor: Moi presmetuvawa; Vkupno naselenie, doma}instva, stanovi i zamjodelski stopanstva po op{tini i naseleni mesta spored administrativno-teritorijalnata podelba od 1996 godina, KnigaV, Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1997, str Vakvite reljefni karakteristiki na selata vo oddelni regioni pretstavuvaat osnoven priroden uslov za nivniot vkupen ekonomski i socijalen razvoj. Na niv i natamu treba da se smeta kako na edna od osnovnite determinanti za razvojot na nivo na Republikata ili spored regioni. 13

12 Jorde Jakimovski Mapa 1 Regioni vo Republika Makedonija (1) Region Pelagonija: 2-Bitola, 10-Demir Hisar, 16- Kru{evo, 20-Prilep i 23-Resen (2) Region Vardar: 33-Veles, 11-Kavadarci i 18-Negotino (3) Severno-isto~en region: 14-Kratovo, 15-Kriva Palanka i 17-Kumanovo (4) Ju`no-zapaden region: 8-Debar, 12-Ki~evo, 3- Makedonski Brod,19-Ohrid i 30-Struga (5) Region Skopje: (6) Ju`no-isto~en region: 4-Valandovo, 6-Gevgelija, 22- Radovi{ i 31-Strumica (7) Polog region: 7-Gostivar i 32-Tetovo (8) Isto~en region: 1-Berovo, 5-Vinica, 9-Del~evo, 13- Ko~ani, 21-Probi{tip, 24-Sveti Nikole i 34-[tip 14

13 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO 2.^ovekovite resursi vo ruralnite sredini Makedonskoto selo vo izminatite nekolku decenii pomina niz proces na dinami~na tranzicija. Pokraj pozitivnite promeni, toa ima i mnogu negativni pojavi i procesi. Inferiorizacijata na seloto vo Makedonija zapo~na so razvojot na industrijata, a posebno so brzata industrijalizacija. Prinuden i diskriminatorski odnos kon seloto i kon zemjodelstvoto, na patot za sozdavawe na rabotni~ka dr`ava, poka`uva nesrazmerniot odnos na cenata na zemjodelskite i na industriskite proizvodi, zadol`itelniot otkup na zemjodelskite proizvodi poradi ishranata na gradskoto naselenie, vklu~uvaweto na selskoto naselenie vo izgradbata na industriskite i na infrastrukturnite objekti i sli~no. Sistematskoto degradirawe na seloto i na zemjodelstvoto ima{e pove}edimenzionalni posledici za seloto: zaedno so depopulacijata na selskite podra~ja, nastanale i dnevnite migracii selo-grad, se zgolemi brojot na me{ovitite doma}instva, sé pomal broj na selski doma}instva `iveat samo od zemjodelstvo, nastana devitalizacija na zemjodelskoto naselenie, a neizgradenosta na infrastrukturata na seloto gi pottiknuva{e mladite svojata idnina da ja baraat vo gradot i vo nezemjodelskite dejnosti. Migracijata i deagrarizacijata imaat osobeno negativni posledici vrz oddale~enite ridsko-planinski i vrz kompaktno zaostanatite podra~ja. Dosega{nata ekonomska i agrarna politika vo Republika Makedonija pozitivno se odrazi vrz razvojot na golemite sela, na selata poblisku do gradovite, na selata koi imaat plodno zemji{te i koi se soobra}ajno dobro povrzani so gradskite sredini, kako i na selata vo koi bile izgradeni stopanski i infrastrukturni objekti. Na `itelite od ovie sela im bilo ovozmo`eno da se vrabotuvaat vo neagrarni dejnosti bez da go napu{tat svoeto mesto na `iveewe bidej}i, kako dnevni migranti, 15

14 Jorde Jakimovski im e ovozmo`eno sekojdnevno da patuvaat do rabotnoto mesto i, po zavr{uvaweto na rabotnoto vreme, povtorno da se vra}aat vo seloto i da rabotat na imotot. Od druga strana, naselenieto vo ridsko-planinskite sela i vo kompaktno zaostanatite podra~ja, poradi nesoodvetna patna komunikacija i neobezbedena osnovna infrastruktura (komunalna, op{testveni dejnosti), morale trajno da migriraat i da go napu{tat svoeto selo, da go napu{tat i obrabotlivoto zemji{te ili nekvalitetno da go obrabotuvaat. Tabela 3. Dvi`ewe na selskoto i na zemjodelskoto naselenie vo Republika Makedonija Godini Vkupno Selsko Zemjodelsko Broj % Broj % Broj % , , , , , , , , , , , , , , , , ,6 - - Izvor: Statisti~ki pregled na SRM br.115 i br.136 i Kniga II, Naselenie spored vitalnite, etni~kite, obrazovnite i ekonomskite belezi, Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1996 godina i Kniga I, Vkupno naseleni po pol i vozrast - definitivni podatoci po naseleni mesta- Dr`aven zavod za statistika, Skopje, maj Pokraj op{tiot pokazatel za deagrarizacijata izrazen so u~estvoto na zemjodelskoto, odnosno na nezemjodelskoto, vo vkupnoto naselenie, za sogleduvawe na sinhroniziranosta na procesite na urbanizacijata, deagrarizacijata i migracijata, zna~aen e indikatorot na u~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo selskoto naselenie. Imeno, deagrarizacijata najsu{tinski se izrazuva niz namaluvaweto na zemjodelskoto naselenie vo seloto. Na primer, u~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo seloto e namaleno od 37,9%, vo 1981 godina, na 26,4 %, vo 1994 godina. Analizite poka`uvaat deka do sedumdesettite godini vo Re- 16

15 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO publika Makedonija deagrarizacijata se odvivala so preseluvawe, odnosno so migrirawe na deagrariziranoto naselenie vo gradovite. Vakvata deagrarizacija zna~itelno vlijaela vrz dinamikata, stepenot i karakterot na urbanizacijata. Vo Slovenija, selskoto naselenie, iako spored mestoto na `itelstvo e pobrojno od makedonskoto, vsu{nost e daleku pomalku zemjodelsko od makedonskoto bidej}i tie se industrijalizirale bez da go napu{tat seloto, t.e. gi menuvaat zanimawata, no ne i mestoto na `iveewe. Toa, od druga strana, vlijaelo pobavno da raste urbanizacijata vrz osnova na migracijata od selo vo grad. Vo ekonomski razvienite zemji ve}e podolgo vreme postoi diversifikacija na ruralnata ekonomija koja gi modelira regionalnite osobini na selskite zaednici i po{iroko. Imeno, po Vtorata svetska vojna, mnogu prerabotuva~ki industrii i uslu- `ni dejnosti se locirani vo ruralnite sredini blagodarenie na nivnata mo`nost, kako i na pottiknuva~kata dr`avna politika. Vo periodot na 70-te i 80-te godini doa a do nov trend vo mnogu selski sredini - sé poveke se razvivaat mali pogoni, uslu`ni servisi, i toa osobeno vo severna Italija, ju`na Germanija, Francija i vo drugi zemji. Vo Irska, Holandija, Italija, Grcija, [panija, Portugalija i Anglija doa a do apsoluten porast na selskoto naselenie. Poznatata studija SEGESA (Bon Tron, 1995) otkriva deka francuskoto selo izgubilo selski doma}instva vo periodot godina, no dobilo novi doma}instva. Vo Makedonija, obratno, mnogu nepovolnite uslovi za `iveewe i rabota vo seloto, koncentracijata na industriite vo gradovite, slabata soobra}ajna povrzanost na gradovite i selata vlijaele naselenieto so deagrarizacijata da imigrira vo gradovite. Trendot na drasti~noto smaluvawe na selskoto i na zemjodelskoto naselenie vo Republika Makedonija mo`e dvozna~no da se objasni: so indikatorite na razvojot na sekundarniot i na tercierniot sektor i so indikatorite na napredokot na op{testvoto, no i so podatocite za deagrarizacijata i depopulacijata predizvikani od te{kite uslovi za `iveewe od zemjodelstvoto na selo. Makedonskoto selo so trendot na smaluvaweto na zemjodelskoto naselenie ne se razlikuva mnogu od razvieniot svet. Iako Make- 17

16 Jorde Jakimovski donija e vo krugot na zemjite so nisko u~estvo na zemjodelskoto naselenie, se izdvojuva so polo`bata na zemjodelstvoto vo ekonomskiot sistem, a so toa i so odnosot kon zemjodelstvoto i kon seloto. Deneska taa polo`ba i toj odnos kon zemjodelstvoto mo`e dobro da se ilustrira so faktot deka vrz sostojbata na makedonskoto zemjodelstvo vlijaat slednite faktori: visokite ceni na repromaterijalite, nesigurnosta na plasmanot na zemjodelskite proizvodi, nedostigot na obrtniot kapital, nepovolnite i nesigurni krediti, namalenata direktna poddr{ka na zemjodelstvoto, zapostaveniot razvoj na zadrugarstvoto i sli~no. Imeno, u~estvoto na vkupnite subvencii vo zemjodelstvoto od 3,2 % od buxetot na Makedonija, odnosno 1,4 od BDP vo 1994 godina, e namaleno na 1% od buxetot na R. M., odnosno 0,4% od BDP vo 2001 godina. Poddr{kata sega e naso~ena preku buxetot na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, i Dr`avnoto biro za stokovi rezervi. Grafikon 1: Raspored na zemjodelska i selska populacija po regioni izrazena vo procent od vkupnite `iteli na R. Makedonija vo 1994 god Pelagonija Vardar severo-istok jugo-zapad Skopje jugo-istok Polog isto~na vkupno Zemjodelska populacija Selska Populacija 18

17 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO Tamu kade {to naselenieto se iseluva, zemjodelskite kapaciteti (zemji{teto) ostanuvaat neiskoristeni, a tamu kade {to selata se premnogu naseleni, zemjodelskata povr{ina e relativno ograni~ena. Doa a do neuramnote`enost vo rasprostranetosta na naselenieto i na zemjodelskite povr{ini, {to pretstavuva poseben socio-ekonomski fenomen. 2.1 Starosnata i obrazovnata struktura na selskoto naselenie Depopulacijata na selskite naselbi se odrazila i na strukturata na naselenieto spored starost, obrazovanie, aktivnost i zanimawe. Migracionite dvi`ewa pridonesoa za odlevawe na mladoto, fertilno sposobno, obrazovano i rabotosposobno naselenie. Egzodusot od seloto go opfati rabotno i fertilno najaktivniot kontigent od negovata populacija, koe predizvika debalans na polovata i starosnata struktura maskulinizacija i senilizacija a so toa posredno ima vlijanie i na ekonomskite i vitalnite demografski pokazateli na selskoto naselenie. Golem broj od selskite naselbi stanaa stare~ki naselbi, i imaat poremetena socijalna ravnote`a koja povlekuva nemo`nost za revitalizacija na site funkcii na op{testveniot `ivot i na toj na~in ja ote`nuva i onaka nepovolnata polo`ba na starite lica na selo. Ovie preselni~ki dvi`ewa vo golema mera pridonesoa vo prodlabo~uvawe na regionalnata razlika vo starosnata struktura na selskoto naselenie. Imeno, naselenieto vo selskite podra~ja na op{tinite Kratovo (26,49%), Peh~evo (24,60%), Resen (24,23%), Demir Hisar (21,50%) i Probi{tip (21,07%) vo 2002 godina e vo dlaboka demografska starost. Vo nad edna tretina od op{tinite vo R. Makedonija selskoto naselenie e vo demografska starost (Berovo, Bitola, Gevgelija, Kavadarci, Ko~ani, Kriva Palanka, Ohrid, Prilep,, Sv. Nikole i [tip), a op{tinite Skopje, Gostivar, Debar, Ki~evo, Struga i Tetovo se na pragot na demografskata sta- 19

18 Jorde Jakimovski rost na selsko naselenie. Pogolemata zastapenost na staroto naselenie gi zgolemuva transferite vo zdravstvenata za{tita, penziskoto osiguruvawe, socijlnata za{tita i dr. Grafikon 2: Dinamika na starosnata struktura na selskoto naselenie Dinamika na starosnata struktura na selskoto naselenie nad 64 nepoznato Izvor: Statisti~ki godi{nik br.126 Skopje, 1982, Kniga I, Naseleni, domakinstva, stanovi i zemjodelski domakinstva, Popis 1994 godina, Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1996 godina i Kniga I, Vkupno naseleni po pol i vozrast - definitivni podatoci po naseleni mesta- Dr`aven zavod za statistika, Skopje, maj Od grafikonot se gleda deka u~estvoto na mladite (0-19 godini) vo vkupnoto selsko naselenie ima tendencija na opa awe. Imeno, u~estvoto na naselenieto staro od 0-19 godinie namaleno od 41% vo 1981 godina na 32,2% vo 2002 godina. Dinamikata na u~estvoto na lica stari 65 i pove}e godini u{te poreqefno go poka`uva procesot na stareeweto na selskoto naselenie. U~estvoto na naselenieto staro 65 i poveke godini se zgolemuva od 8% (1981 godina) na 10,9% (2002 godina). Nepovolna starosna struktura vo odnos na dr`avniot prosek se zabele`uva vo selata na Pelagoniski region (18,8%), Isto~en regon (15,5%), Vardarski (12,9%) i Severoisto~en region(12,7%). Ponaglaseni tendencii na stareewe se zabele`uvaat vo ridsko-planinskite i kompaktno zaostanatite podra~ja. 20

19 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO Grafikon 3 Starosna struktura na selskoto naselenie po regioni vo 2002 god Pelagoniski Vardarski Severo-isto~en Jugo-zapaden Skopski Jugo-isto~en Polo{ki Isto~en RM nad 64 nepoznato Izvor: Kniga I, Vkupno naseleni po pol i vozrast - definitivni podatoci po naseleni mesta - Dr`aven zavod za statistika, Skopje, maj Tabela 4: Pismenost i starosna struktura na selskoto naselenie po regioni Sostojba 1994 godina Selsko Nepismeno Starosna struktura naselenie godini 0-19 }e godini 10 i pove}e 65 i pove- Regioni R. Makedonija 100,0 8,6 36,0 9,6 1.Pelagoniski 10,6 8,4 27,2 16,0 2.Vardarski 5,0 10,3 33,2 10,6 3.Severoisto~en 9,5 12,5 34,3 11,4 4.Jugozapaden 14,5 7,7 38,7 9,8 5.Skopje 13,0 8,3 40,3 5,9 6.Jugoisto~en 12,8 6,4 32,9 9,1 7.Polo{ki 24,3 7,9 41,7 6,6 8.Isto~en 10,3 10,3 29,0 12,6 Izvor: Moi presmetuvawa; Vkupno naselenie, doma}instva, stanovi i zamjodelski stopanstva po op{tini i naseleni mesta spored administrativno-teritorijalnata podelba od 1996 godina, Kniga V, Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1997, str

20 Jorde Jakimovski Mapa 2: Procent na nepismeno ruralno naselenie po regioni 22

21 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO Grafikon 4 Nepismeno naselenie po regioni, vo zavisnost od tipot na seloto (sostojba vo1994) % Pelagonija Vardar Severo-istok Jugo-zapad Skopje Jugo-istok Polog Istok Vkupno-prosek Regioni Planinski sela Ramni~arski sela Socijalnata kategorija ~isti zemjodelci se prete`no stari lica i mo`e da se zboruva za rezidualna populacija vo makedonskoto selo. Stare~kite doma}instva na selo stanuvaat seriozen ekonomski i socijalen problem. Na ekonomski plan, prvenstveno treba da se istakne neiskoristenosta na kapacitetite (obrabotlivoto zemji{te) so koi raspolagaat stare~kite doma}instva na selo, a na socijalen plan, toa {to ostvaruvaat mali i skromni prihodi. Na pragot na 21 vek obrazovanieto i raznovidnata stru~na podgotovka stanaa me uzavisni fakori i dvigateli na ekonomskiot i na socijalniot razvoj. Vrskata me u stepenot na tehni~kiot napredok i kvalitetot na ~ovekovata intervencija e sé pove}e zna~ajna, kako i potrebata onie koi aktivno u~estvuvaat vo stopanstvoto da bidat osposobeni da se slu`at so novata tehnologija. 23

22 Jorde Jakimovski Vo sekoj sektor, a so toa i vo zemjodelstvoto, raznovidna e potrebata za evulativni sposobnosti povrzani za znaeweto i poznavaweto na tehnologijata. Primenata i sposobnosta za koristewe na vkupniot potencijal od novata tehnologija, kako i izborot na primerni sredstva i metodi na rabotewe vo zemjodelstvoto, nu`no zavisi od obrazovanieto i fleksibilnosta na zemjodelcite za prilagoduvawe i prifa}awe na promenite. Dosega{nata sostojba na obrazovanieto na selskoto naselenie i stepenot na stru~noto obrazovanie na zemjodelcite be{e edna od zna~ajnite pre~ki za razvojot na makedonskoto zemjodelstvo i selo. Golem del na selskoto i zemjodelskoto naselenie nema oformeno osnovno obrazovanie. Tabela 5. Obrazovna struktura na selskoto i na aktivnoto naselenie {to vr{i zanimawe. Sostojba 1994 g. Selsko naselenie Vkup no Stepen na obrazovanie Ma- {ko Aktivno naselenie {to vr{i zanimawe Vkupn Individualni zemjodelci Zemjodelci i srodni rabotnici Vkupno 100,0 100,0 100,0 100, ,00 100,00 Bez {kolska podgotovka i nezavr{eno osnovno obrazovanie 37,9 29,3 46,6 11,5 47,9 36,3 Osnovno u~ili{te 41,1 42,5 39,7 28,2 42,6 48,6 Sredno obrazovanie 17,7 23,8 11,6 44,2 8,9 13,3 Vi{o i visoko obrazovanie 2,3 3,4 1,3 16,1 0,6 1,7 Nepoznato 0,2 0,2 0, Izvor: Moi presmetuvawa; Kniga II, Naselenie spored vitalnite, etni~kite, obrazovnite i ekonomskite belezi, Zavod za statistika na RM, Skopje, 1996, str.36; i Vkupno naselenie, aktivno naselenie vo zemjata spored pol, vozrast, {kolska podgotovka, zanimawe i dejnosta, Kniga III, Skopje, 1997, str

23 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO Kako {to se gleda od navedenata tabela, od vkupno lica na selo stari 15 i pove}e godini, registrirani so popisot na naselenieto vo 1994 godina, lica, ili 10,5%, bile bez obrazovanie, odnosno nemale nitu prvo oddelenie od osnovnoto u~ili- {te, a toa zna~i najgolemiot broj od niv se nepismeni ( ili 7,8% od vkupnoto selsko naselenie na vozrast od 10 i pove}e godini). Me utoa, licata bez obrazovanie - kako i drugite obrazovni grupi - ne se ednakvo zastapeni vo odnos na polovata se zna~itelno pove}e zastapeni vo grupite; nepismeni (75%), bez u~ili{te (73%) i so nezavr{eno osnovno obrazovanie (57%), dodeka ma`ite se zna~itelno zastapeni vo grupite so sredno (68%) i vi{o i visoko obrazovanie (73%). Grafikon 5 i 6: Obrazovna struktura na naselenieto spored popisot od 1994 godina Grad

24 Jorde Jakimovski Selo Klu~ 1. Bez u~ili{te 2. Nezavr{eno osnovno obrazovanie 3. Osnovno obrazovanie 4. Sredno obrazovanie 5. Vi{o i visoko obrazovanie 6. Nepoznato Izvor: Moi presmetuvawa; Kniga 2, Naselenie spored vitalni, etni~ki, obrazovni i ekonomski belezi, Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1996 godina. Tabela 6. Struktura na nepismenoto selsko naselenie staro 10 i pove}e godini po vozrasni grupi i pol. Sostojba: Popis 1994 godina vo % Vozrasni Vkupno grupi Vkupno 100,0 100,0 100, ,8 1,4 0, ,3 2,3 1, ,1 7,2 4, ,5 5,0 4, ,9 5,4 7, ,1 35,2 46,9 65 i pove}e 36,4 42,9 34,4 Nepoznato 0,9 0,6 1,0 Izvor: Moi presmetuvawa; Naselenie spored vitalnite, etni~kite, obrazovnite i ekonomskite belezi, Kniga II Skopje,1996, str

25 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO Licata so povisoko obrazovanie, po~nuvaj}i od sredno pa nagore, se zna~itelno poretko zastapeni kaj naselenieto vo ridskoplaninskite sela i vo kompaktno zaostanatite podra~ja, a provladuva u~estvoto na naselenieto bez {kolska podgotovka i so nepotpolno osnovno obrazovanie. Za toa ima pove}e pri~ini, od koi najbitni se: iseluvaweto na mladoto i rabotosposobno naselenie koe{to e poobrazovano; {iroko rasprostranetata upotreba na tradicionalni sredstva i metodi koi se primitivni; otsustvoto ili maliot broj na obrazovni institucii i objekti; nedovolnata gri`a za podobruvawe na {kolskata podgotovka na mladata populacija; potoa, dosega{nata izoliranost na kompaktno zaostanatite podra~ja ili oddale~enosta na ridsko-planinskite sela i sli~no. No, bez ogled na pri~inite koi dovele do vakvata situacija, stopanskite posledici se katastrofalni (posebno vo agrarot). Licata so zavr{eno osnovno obrazovanie ne se sposobni da vodat i samostojno da razvivaat sovremeno zemjodelsko i drugo proizvodstvo. Pri analiza na socio-ekonomskata struktura na selskoto naselenie, osobeno va`nost ima ekonomskata struktura na naselenieto. Vo Republika Makedonija blizu 3/5 od selskoto naselenie e ekonomski neaktivno (59,8%) a samo 2/5 e ekonomski aktivno (40,2%). Sogleduvaweto na sostojbite i dvi`eweto se mo{ne interesni spored regionalnata pripadnost. Zabele`itelno e nadprose~no u~estvo na ekonomski aktivno selsko naselenie vo Jugoisto~en region (55,1%), Pelagoniski (49,4%) i Isto~en region ( 45,5%). Vo odnos na ekonomski neaktivnoto selsko naselenie podatocite govorat deka, vo Polo{kiot region, ekonomski neaktivnoto naselenie e 2,5 pati pogolemo vo odnos na ekonomski aktivnoto selsko naselenie. Za ekonomskata struktura na selskoto naselenie zna~ajni se golem broj na faktori za koi ve}e govorevme no poradi va`nosta treba da se potencirat slednite: stepenot na ekonomska razvienost, razli~na starosna struktura, razli~no mehani~ko i prirodno dvi`ewe. Tabela 7. Struktura na selskoto naselenie na vozrast 15 i poveke godini spored aktivnosta po regioni 27

26 Jorde Jakimovski Sostojba popis 2002 godina vo % Regioni Vkupno Ekonomski aktivno Ekonomski neaktivno Republika Makedonija 100,0 40,18 59,82 1.Pelagoniski region 100,0 49,38 50,62 2.Vardarski region 100,0 44,51 55,49 3.Severoisto~en region 100,0 34,41 63,59 4.Jugozapaden region 100,0 34,28 65,72 5.Skopski 100,0 41,24 58,76 6.Jugoisto~en region 100,0 55, Polo{ki region 100,0 29,00 71,00 8.Isto~en region 100,0 45,50 54,50 Izvor: Moi presmetuvawa Kniga II, Vkupno naseleni vo zemjata - definitivni podatoci po naseleni mesta- Naselenie vo zemjata spored aktivnosta i polot,dr`aven zavod za statistika, Skopje, maj Rabotnata sila vo zemjodelstvoto vo povozrasnite godini ima pogolema stapka na aktivnost vo odnos na nezemjodelskoto naselenie. Imeno, koga }e se sporedi stapkata na aktivnost na starite so vozrast od 60 i pove}e godini kaj nezemjodelskoto naselenie (6,5) so stapkata na aktivnost kaj zemjodelskoto naselenie (64,9), se voo~uva zagri`uva~ka sostojba vo zemjodelstvoto. Ova pretstavuva takov stepen na starost {to nema osnova za sovremeno organizirawe na zemjodelskoto proizvodstvo. So pre~ekoruvawe na pragot na starosta (60 i pove}e godini za `eni i 65 i pove}e godini za ma`i), oslabuva op{toto odr`uvawe na doma}instvoto, se namaluvaat vlo`uvawata vo farmata, nadovolno i nekvalitetno se obrabotuva zemjata, se namaluva sto~niot fond, nedovolno se odr`uvaat stanbenite objekti itn. Isto taka, se pojavuvaat odredeni psihosocijalni sindromi vo odnesuvaweto na staroto zemjodelsko naselenie. Posledicite vo po~etokot se vo opa aweto na zemjodelskoto proizvodstvo, a podocna vo potpolno gasnewe na site proizvodni funkcii vo do- 28

27 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO ma}instvoto. Socijalnite aspekti na stareeweto na naselenieto se povrzani so preminot od aktivno vo izdr`uvano i od sostojba na nezavisno vo sostojba na zavisno. Vakvata struktura sozdava potreba od davawe pomo{ na starite lica vo site sferi od `ivotot: penzii, socijalna pomo{, zdravstvena za{tita i raznovidna pomo{ od semejstvoto. Vo uslovi koga zemjodelskite penzii se minimalni ili relativno niski, se postavuva pra{aweto dali toa naselenie mo`e da gi podnese dopolnitelnite tro{oci za odr`uvawe na svoeto zdravje i za le~ewe. Isto taka, stareeweto na naselenieto go zgolemuva brojot na licata {to se potencijalni korisnici na razli- ~ni vidovi socijalna za{tita. 29

28 Jorde Jakimovski 3. Kvantificirani prihodi po doma}instva Za ostanuvawe na naselenieto na selo, pokraj sozdavaweto na uslovite za zadovoluvawe na infrastrukturnite potrebi, odnosno pokraj podigaweto na op{testveniot standard na zadovolitelno nivo, vklu~uvaj}i gi tuka, pred sé, i komunalno-snabduva~kite uslugi (vodovod, kanalizacija, trgovski du}ani, zanaet~iski servisi, patni~ki soobra}aj, PTT uslugi), i socijalnokulturnite uslugi (u~ili{ta, zdravstveni ustanovi, kulturni i sportski ustanovi i sli~no), za koi vo natamo{noto izlagawe detalno }e zboruvame, va`en uslov za ostanuvawe na lu eto na selo i podobruvawe na socijalniot status na selskoto naselenie, bezdrugo, e nivnata ekonomska sostojba. Vkupnite godi{ni prihodi na selskite doma}instva, kako {to e poznato, pretstavuvaat najva`en konstitutiven element za `ivotniot standard vo koj treba da vlezat i konstitutivnite elementi na op{testveniot standard Potro{uva~kata na selskite doma}instva Vo ramkite na strukturata na potro{uva~kata na selskite doma}instva i natamu e najvisoko u~estvoto na tro{ocite za ishranata (44,6%) so tendencija na nivno zgolemuvawe. 30

29 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO Tabela 8. Struktura na upotrebeni sredstva na selskite doma}instva vo % vo 2000 godina 1 Ishrana 44,61 Pijalak 5,10 Tutun 4,33 Obleka i obuvki 9,57 Kirija (stanarina) 0,16 Ogrev i osvetluvawe 7,97 Gorivo za motorni vozila 6,70 Higiena i nega na zdravje 4,17 Telefon 2,64 Televizija 1,04 Pe~at i knigi 0,90 Obrazovanie, kultura i razonoda 2,72 Voda, kanalizacija 1,16 [tedewe 8,0 Drugo 0,93 Vo poslednite godini, vo uslovi na visok porast na tro{ocite za `ivot i namalena kupovna mo} na doma}instvata, se zabele`uva porast na u~estvoto na tro{ocite za ishrana, za ogrev i osvetluvawe, higiena i nega na zdravjeto i PTT, {to sekako e izraz na opa aweto na `ivotniot standard na naselenieto. Za ilustracija, kaj zemjodelskite doma}instva u~estvoto na tro{ocite za ishrana e zgolemeno od 37,8% vo 1994 godina, na 45,9% vo 2000 godina, za ogrev i osvetluvawe od 5,3% na 6,9% i sli~no. Istovremeno, vo vakvi uslovi, doma}instvata se prinudeni da gi smaluvaat izdavawata za obleka i obuvki, poku}nina, kako i za obrazovanie, kultura i razonodi i za {tedewe. Ova uka`uva na namalen standard na naselenieto i vlo{en kvalitet na `iveeweto voop{to. 1 Proekt"Socijalnoto raslojuvawe i kvalitetot na `ivotot vo periodot na tranzicijata" Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa,skopje,2000 godina. 31

30 Jorde Jakimovski 3.2. Prihodi na selskite doma}instva Najgolem del od raspolo`livite sredstva i natamu selskite doma}instva gi formiraat po osnov na rabota vo redoven i vonreden raboten odnos, no so dinamika na namaluvawe. Tabela 9. Struktura na raspolo`livi sredstva vo % vo 2000 godina. Plata 53,63 Penzii 21,73 Nadomestok poradi nevrabotenost 1,13 Socijalna pomo{ 2,16 Prihodi od imot (zemjodel. i drug biznis) 11,20 Prihodi od drugi izvori 10,15 Vkupno 100,00 Zna~itelno zgolemuvawe na u~estvoto vo strukturata na pari~nite prihodi selskite doma}instva ostvaruvaat vo odnos na penzisko-invalidskoto osiguruvawe i socijalni primawa koi sega u~estvuvaat okolu 23%. Ova uka`uva na vlo{en socijalen status na doma}instvata ~ii prihodi po osnov na socijalna sigurnost (penzii, invalidi, socijalna pomo{) se zgolemuvaat, vo vkupnite pari~ni prihodi na selskite doma}instva. Spored istra`uvaweto "Strategija, politika i upravuvawe so ruralnite sredini vo Republika Makedonija", 40,2% od ispituvanata populacija nema prihodi od zemjodelstvoto, 36,1% ne se zadovolni od prihodite od zemjodelstvoto, a samo 21,6% se delumno zadovolni, odnosno 1,6% potpolno zadovolni. 2 Ogromnoto nezadovolstvo od prihodite vo zemjodelstvoto, osobeno vo ridsko-planinskite selski podra~ja, vo normalni uslovi kakvi {to bea do pred nekolku godini e dovolna pri~ina za napu{tawe na seloto. 2 Proekt: Strategija, politika i upravuvawe so razvojot na ruralnite sredini vo Republika Makedonija", Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa,skopje, 1996 godina. 32

31 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO 3.3. Granica na izdr`livost Site analizi na promenite vo prihodite na selskite doma- }instva vo periodot na tranzicijata uka`uvaat deka se odviva eden proces na osiroma{uvawe na najgolem broj na selski doma- }instva i deka se zgolemuva brojot na onie {to doa aat na granica na egzistencijalen minimum. Spored istra`uvaweto, golem del od doma}instvata na selo ostvaruvaat prihod pod linijata na siroma{tijata (9.300,00 denari za ~etiri~leno doma}instvo vo 2000 godina). Imeno, spored anketata vo grupata na siroma{ni doma- }instva spa at 48,16% so prose~en mese~en prihod po doma}instvo do 9.300,00 denari. Tabela 10. Struktura na mese~en prihod po doma}instvo. Vo denari Do > Konfiguracija na selo Vkupno Ramni~arsko 45,8 19,1 20,6 10,1 4,4 100,0 Ridskoplaninsko 62,9 17,1 10,7 7,1 2,2 100,0 Vid na doma}instvo Zemjodelsko 64,1 18,5 12,0 5,4 0,0 100,0 Me{ovito 46,6 18,4 19,8 10,2 5,0 100,0 Nezemjodelsko 47,3 20,3 19,6 9,5 3,3 100,0 Prosek 48,7 18,7 18,9 9,5 4,2 100,0 Analizata na mese~nite prihodi po doma}instvo spored konfiguracijata na seloto i vidot na doma}instvoto potvrduva deka siroma{tijata najmnogu e prisutna vo zemjodelskite doma}instva i ridsko-planinskite sela. Poa ajki od toa deka edinstveno od niv mo`e da se dobie realna procenka za toa so kakvi prihodi mo`at da se zadovolat osnovnite potrebi na doma}instvoto vo istra`uvaweto be{e postaveno pra{aweto: Potrebni mese~ni prihodi so koi mo`ete normalno da `iveete? Na ova pra{awe gi dobivme slednite odgovori: 33

32 Jorde Jakimovski Tabela 11. Potrebni mese~ni prihodi za normalno `iveewe Potrebni mese~ni prihodi vo denari % Do ,00 12,0 10, ,00 8, ,00 12, ,00 25, ,0 23,9 > ,00 16,9 Vkupno 100,0 Ottuka proizleguva deka, spored ocenkata na najgolemiot broj od ispitanicite, za eden normalen `ivot na doma}instvoto mese~no se potrebni od ,00 do ,00 denari. 34

33 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO 4. Socijalna za{tita na zemjodelcite 4.1. Penzisko-invalidsko osiguruvawe Materijalnoto i socijalnoto zgri`uvawe na starite zemjodelci vo Republika Makedonija se vr{i so Zakonot za starosno osiguruvawe na zemjodelcite (Sl.vesnik br.15, 1978 godina) i so Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (Sl.vesnik 4/1989, 80/1993, 14/1995, 71/96, 32/97, 24/2000, 96/2000, 5/2001 i 50/2001 godina). So Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, individualnite zemjodelci - obvrznici na danokot od prihod od zemjodelskata dejnost, imaat obvrska da pla}aat pridones za penzisko-invalidsko osiguruvawe. Stapkata na pridonesot iznesuva 20,64%. Najniskata osnovica za pla}awe na pridonesot za penzisko-invalidsko osiguruvawe iznesuva 30% od prose~nata plata ostvarena vo Republikata vo poslednite tri meseci. So posebna Odluka se utvrduvaat osnovicite na osiguruvaweto, spored koi se presmetuva i pla}a pridonesot za invalidsko i penzisko osiguruvawe. So ovoj Zakon, zemjodelcite obvrznici na danok formalno se izedna~eni so ostanatite vraboteni. Spored Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, iznosot na penzijata zavisi od sta`ot na osiguruvaweto na zemjodelcite ( 3422 den. za 20 godini sta`, 3725 den. za 25 godini sta`, 4027 den. za 30 godini sta`). Prose~nata penzija na zemjodelcite e poniska za 30% od prose~nata penzija vo Republikata, dodeka kaj penzioniranite zemjodelci, spored Zakonot za starosno osiguruvawe, duri za 50%. So vakvite iznosi mnogu pote{ko mo`at da se podmirat nejneophodnite `ivotni potrebi na penzioniranite zemjodelci. 35

34 Jorde Jakimovski Tabela 12. Penzii po osnov na zemjodelsko osiguruvawe Sostojba oktomvri 2000 godina Korisnici Iznos vo denari Broj % Vkupno Prose~na penzija 1. Semejni penzii , Invalidski penzii , Starosni penzii , Vkupno , ,278 Izvor: Fond za Penzisko-invalidsko osiguruvawe Bez razlika na toa po koja osnova zemjodelcite se steknale so pravo na penzija - ostvareniot iznos e nizok. So ovoj iznos penzioniranite zemjodelci, koi se razbira se vo poodminati godini, te{ko mo`at da gi podmirat `ivotnite potrebi (hrana, ogrev, zdravstveni uslugi). Vakviot odnos na op{testvenata zaednica kon zemjodelcite vo bukvalna smisla e navredliv i edna sovremena socijalna politika ne smee da tolerira vakva sostojba Zdravstvena za{tita Trgnuvaj}i od temelnite opredelbi na Ustavot na Republika Makedonija i so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe (mart 2000 godina) e vospostaveno zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe i na licata koi se zanimavaat so zemjodelstvoto so obvrska da pla}aat pridones za zdravstveno osiguruvawe. Vrz osnova na zdravstvenoto osiguruvawe na osigurenikot, pravoto na zdravstvena za{tita im e obezbedeno i na ~lenovite na potesnoto semejstvo (bra~en drugar, ako ne e osiguran po druga osnova) i na de- 36

35 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO cata do 18 godini. Pristapot kon zdravstvenoto osiguruvawe go ostvaruvaat zemjodelcite-obvrznici na danokot od prihod od zemjodelska dejnost. Stapkata na pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe iznesuva 15% od utvrdeniot katastarski prihod. Tabela 13. Dinamika na zdravstveno osigureni zemjodelci Godini Osigurenici ^lenovi vo semejstvoto Vkupno U~estvo vo zemjodelskoto naselenie , , , , ,7 Izvor: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 1997, 1999, Skopje, Republi~ki zavod za statistika Podatocite poka`uvaat deka brojot na zdravstveno osigurenite zemjodelci se nao a vo postojana dinamika na opa awe. Isto taka, golem broj od zemjodelskoto naselenie ne e zdravstveno osigurano, odnosno dve tretini od zemjodelskoto naselenie ne e vo mo`nost da go koristi osnovniot paket na zdravstveni uslugi (primarna zdravstvena za{tita, specijalisti~ko-konsultativna zdravstvena za{tita i bolni~ka zdravstvena za{tita). Vo sega{nive nepovolni ekonomski i socijalni promeni na `iveewe, pogolem del od selskata populacija se soo~uva i so nedovolen broj na lekari od op{ta praksa i nesoodveten raspored na zdravstvenite ustanovi. 37

36 Jorde Jakimovski 5. Socijalnata stratifikacija i nejzinite karakteristiki Stagnacijata na ekonomskiot razvoj na ruralnite sredini ja zgolemi siroma{tijata i ja vlo{i socijalnata sigurnost na selskoto naselenie. Tranzicijata kon pazarnoto stopanstvo, privatizacijata, prestruktuiraweto na prozvodstvoto predizvikaa zna~itelno namaluvawe na realniot `ivoten standard na selskoto naselenie koe soodvetno se odrazi vrz nivoto na socijalniot razvoj. Socijalnata stratifikacija e karakteristika na site tehnolo{ki op{testva. Taa pretstavuva eden izgraden sistem na op{testveni odnosi vo koj lu eto hierarhiski se rangirani pome u sebe spored kriteriumot na poseduvawe (ili neposeduvawe) na op{testvenite resursi (materijalni ili nematerijalni). Koli~inata {to eden ~ovek ja poseduva od ovie resursi ja opredeluva pozicijata na sekoj poedinec vo op{testvoto. Vrz osnova na toa lu eto se rangirani povisoko ili ponisko vo op{testvenata hierarhija.,,op{testvenite razli~nosti stanuvaat op{testvena stratifikacija vo onoj moment koga lu eto po~nuvaat hierarhiski da se rangiraat po odnos na opredelena dimenzija na neednakvosta, bilo toa da e dohodot, bogatstvoto, mo}ta, presti- `ot, vozrasta, etnikumot ili nekoi drugi karakteristiki. ^lenovite na razli~nite sloevi koi go konstituiraat sekoe nivo na stratifikacionata hierarhija nastojuvaat da imaat isti {ansi vo svojot `ivot i ist na~in na `ivot, steknuvaat svest za zaedni~kiot identitet, a ovie karakteristiki niv natamu gi izdvojuvaat od drugite sloevi". 38

37 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO Karakteristiki na socijalnata stratifikacija se slednite: Prvo, socijalnata stratifikacija e karakteristika na op{testvoto vo celina, a ne na poedincite. Taa ovozmo`uva nekoi lu e da imaat pove}e pari, podobro obrazovanie, pogolem presti` i pogolema mo}. Poedinci ne go kreiraat sistemot na socijalnata stratifikacija, tuku toj sistem im go opredeluva na~inot na `ivot na poedincite. Na primer, deteto ne go opredeluva ovoj sistem, tuku sistemot ja opredeluva pozicijata i na~inot na `ivot na deteto vo zavisnost od toa vo koe semejstvo e rodeno; Vtoro, socijalnata stratifikacija po svojata su{tina e univerzalna, no taa razli~no se ostvaruva vo pooddelni op- {testva. Na primer, postoi razlika vo postavenosta na sistemot na socijalnata stratifikacija pome u primitivnoto i industriskoto op{testvo, no i pome u pooddelnite industriski op- {testva (na primer, pome u Iran i Francija); Treto, socijalnata stratifikacija se odnesuva na brojni generacii vo edno semejstvo. Decata ja nasleduvaat op{testvenata pozicija od svoite roditeli, a potoa ja prenesuvaat vrz svoite deca. No, postoi mo`nost i da se promeni pozicijata vo sistemot na socijalnata stratifikacija kako posledica na postapkite i anga`manot na poedinecot (da se odi nagore ili nadolu vo op{testvenata hierarhija); ^etvrto, socijalnata stratifikacija e potkrepena so sistem od veruvawa deka opredelen ~ovek treba da pripa a na opredeleno nivo od op{testvenata hierarhija. Tranzicijata pretpolaga premin preku redica problemi ~ija karakteristika na radikalnost i vremetraewe zavisi od mnogu faktori: sovremeniot me unaroden kontekst, odnosot na razvienite zemji, politi~kite, ekonomskite i kulturnite vlijanija vo Evropa, pozicijata na ekonomijata vo zemjata, dinamikata na strukturnite i institucionalnite reformi vo zemjata - privatizacijata, restrukturiraweto na pretprijatijata i finansiskata konsolidacija na bankite, odnosot me u reformskite i restavra- 39

38 Jorde Jakimovski torskite socijalno - politi~ki sili, deideologizacijata na upravuvaweto vo pretprijatijata, istoriskite, etnokulturnite i religioznite tradicii. Vo celiot kontekst na osoznaenite promeni, zna~ajno mesto zazema procesot na socijalnoto raslojuvawe na naselenieto. Golem broj od naselenieto, koe pred nekolku godini be{e vo srednite sloevi, denes so strav i so neskriena nostalgija po minatoto veli:,, stanavme mnogu pobedni od porano!" 5.1. Podobruvawe ili vlo{uvawe na sostojbata Nikoj nema{e iluzija deka golem broj slabosti vo stopanisuvaweto od prethodniot sistem, koi izlegoa na videlina vo periodot na tranzicija, }e mo`at da se re{at lesno i brzo. Me utoa, ekonomskata tranzicija od samiot po~etok na devedesettite godini se poka`a kako mnogu pote`ok proces odo{to se o~ekuva{e. Vo prvite godini na postsocijalizmot, pokraj ekonomskite i politi~kite problemi, na povr{ina se pojavija i socijalnite problemi. Dojde do opa awe na standardot, do pojava na socijalna nesigurnost - kako posledica na sé pogolemata nevrabotenost, izvr{eni se promeni i vo {emite na socijalnoto osiguruvawe, se raboti za voveduvawe na pazarni elementi i sli~no. Taka, aktuelnite sostojbi vo ekonomskata sfera pridonesoa za razgraduvawe na stratifikuvanata struktura na op{testvoto vo pravec na osiroma{uvawe na mnogu sloevi od populacijata i za brzo zbogatuvawe na sosema mal broj od naselenieto. Na toa uka`uvaat i podatocite za sé podrasti~noto opa awe na kupovnata mo} na golem del od naselenieto. Poradi visokiot porast na tro{ocite na `ivotot i namalenata kupovna mo} na doma}instvata, se zabele`uva porast na izda- 40

39 OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO tocite koi se odnesuvaat na osnovnata potro{uva~ka, tro{ocite za ishrana, za domuvawe, za ogrev i osvetlenie, za zdravje i higiena, za soobra}aj i PTT uslugi. Istovremeno, doma}instvata se prinudeni da gi smalat izdvojuvawata za obleka i obuvki, za nabavka na poku}nina, kako i za {tedewe. Seto ova uka`uva na namaluvawe na standardot i kvalitetot na `iveewe kaj selskoto naselenieto vo Republika Makedonija. Namaluvaweto i neredovnata isplata na platite (70% od vrabotenite primaat plata poniska od prose~nata vo Republika Makedonija, a 20% ja primaat so zadocnuvawe), dovede do ograni- ~uvawe na zdravstvenata za{tita, namaluvawe na sredstvata vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, neredovna isplata i namaluvawe na brojot na korisnicite na dodatok za deca, oddelni ograni~uvawa vo obrazovanieto i na drugite uslugi koi porano bea besplatni. Socijalnata polo`ba na golem del od gra anite e vlo{ena i poradi niskoto op{to nivo na stopanskata razvienost, poradi pregolemiot broj na penzionirani lica, poradi malite prihodi na golem broj doma}instva i sli~no. Tranzicijata i nepovolnite dvi`ewa vo stopanstvoto pridonesoa za namaluvawe na brojot na aktivni osigurenici, od edna strana, i zgolemuvawe na brojot na penzionerite, od druga strana. Ovie sostojbi predizvikaa namaluvawe na prihodite i zgolemuvawe na rashodite vo buxetot i fondovite (penziski i zdravstven fond) na dr`avata. Socijalnata polo`ba na golem del od selskoto naselenie e niska. Do takva ocenka od javnosta dojdovme i od na{eto istra`uvawe vo koe edno od pra{aweto glase{e: Kako bi go ocenile Va{iot sega{en `ivoten standard sporeden so 1990 godina? Od odgovorite {to gi dobivme mo`e da se zaklu~i deka javnosta na selo dobro ja ocenuva nivnata polo`ba. Dve tretini od ispitanicite (75,3%) smetaat deka sega{niot `ivoten standard sporeden so 1990 godina e vlo{en ( zna~itelno vlo{en 41,3 %, malku vlo{en 30,0%). 41