Država nima denarja za vodovod

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Størrelse: px
Starte visningen fra side:

Download "Država nima denarja za vodovod"

Transkript

1 Vestnik, 1975: Po poskusu državnega udara, ki ga je vojska preprečila, vlada na Portugalskem znova mir. Če Gabrijela zmrzuje, slana več ne škoduje. Vreme: Sprva bo oblačno s padavinami, nato delno jasno. Murska Sobota, 19. marca 2009, leto LXI, št. 12, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,40 evra Stran 2: Slovesnost ob madžarskem narodnem prazniku v Lendavi Sožitje je glavno sporočilo ob tem prazniku Stran 3: Pomurski župani ponovno o gradnji vodovoda Država nas je spet pripeljala žejne čez vodo Stran 3: Izredni ali redni študij zdravstvene nege in fizioterapije v Murski Soboti? Priložnost za pomursko zdravstvo in turizem, a najprej naloga za poslance in župane Stran 4: Gornjeradgonsko šolstvo postaja nacionalno vprašanje Lukšič napovedal brezplačni vrtec Stran 4: Dvojezična srednja šola Lendava želi čez občinske in državne meje Odprtost, sodobnost in kakovost Stran 6: Ali so posli pridobivanja zemljišč v Lipovcih med Inženiringom Graj in Luko Koper sporni Robert Graj:»Razlogov za kazensko ovadbo ni«stran 9: Gospodarska kriza zadela tudi avtoprevoznike Šest pomurskih avtoprevoznikov že zaprlo svoja vrata Nepreslišano Obupati ali stvar vzeti v svoje roke, kar se pomurskega vodovoda tiče, se sedaj sprašujejo pomurski župani. Foto: A. N. N. R. Stran 17-24: Kmetijstvo v primežu želja in potreb Ne le za preživetje, pač pa tudi za razvoj Janez Podobnik in Bernarda Podlipnik dobra prodajalca megle Država nima denarja za vodovod Denar iz Vodnega sklada namesto za pomurski vodovod usmerjen v Savske elektrarne Janez Podobnik, nekdanji minister za okolje in prostor, je 2. julija 2008 pomurskim županom predstavil novo delitev finančnih obveznosti za gradnjo pomurskega vodovoda. Povedal je, da je investicija po izdelanih idejnih zasnovah poskočila od napovedanih 40 na 68 milijonov evrov. Tako bi 40 milijonov prispevali kohezijski skladi, država bi iz proračuna namenila 17 milijonov, občine pa bi primaknile 13 milijonov. Država naj bi torej po»kompromisnem predlogu«janeza Podobnika povečala svoj delež, ker bodo občine plačale davek na dodano vrednost, ki da bo znašal 11 milijonov evrov. Na srečanju je bilo tudi rečeno, da bo država v Vodnem skladu zagotovila 42 milijonov evrov za zagotovitev vodnih virov, in še, da bodo občine do konca leta prejele odločbo o dodelitvi sredstev. Danes je jasno, da sta takratni minister Janez Podobnik in sodelavka Bernarda Podlipnik pomurskim županom prodajala meglo. Država potrebnega denarja v proračunu za gradnjo pomurskega vodovoda nima, skoraj do kosti pa je projekt v primerjavi z letom prej oskubila v Načrtu razvojnih programov Država za ureditev vodnih virov ni naredila še niti koraka. Povrh vsega je vlada s sklepom»izpila«vodni sklad in denar preusmerila v gradnjo hidroelektrarn na območju Spodnje Save. In kar pri tem bode v oči, je dejstvo, da so sklep za vlado pripravili na ministrstvu za okolje avgusta lani, torej mesec dni po srečanju ministra Podobnika s pomurskimi župani. Vodni sklad bo gradnjo hidroelektrarn napajal še nekaj let. Kdor se spozna na stvari, pa je že ob obisku ministra vedel, da obljuba Bernarde Podlipnik, da bodo občine do konca leta prejele odločbe o dodelitvi sredstev, ne vzdrži. Majda Horvat V murskosoboški bolnišnici presežek prihodkov, nov CT-aparat... Bolnišnica uspešno poslovala Kdo je zavezal direktorja bolnišnice Ernesta Börca, k molku o uspešnem poslovanju Splošna bolnišnica Murska Sobota je lani uspešno poslovala. Presežek prihodkov nad odhodki znaša evrov. Med pomembnejšimi poslovnimi dosežki so prevedba plač zaposlenih po novem plačnem sistemu, opravili so za pet odstotkov več zdravstvenih storitev od načrtovanih in dosegli pravičnejše plačevanje storitev oziroma enotno ceno uteži za vse bolnišnice v Sloveniji. Tretjino tako priznanih sredstev je murskosoboška bolnišnica dobila že lani. V lanskem poslovnem letu so se dogovorili tudi za znižanje cen storitev v drugih zdravstvenih zavodih, kupili so nov CTaparat, za določen čas so najeli aparat za magnetno resonanco, začeli so paliativno oskrbo hudo bolnih, posodobili informacijski in laboratorijski sistem, začeli pa so tudi pripravljati dokumentacijo za ureditev urgentnega centra in načrt za racionalno energetsko oskrbo bolnišnice. M. H. Ernest Börc je potegnil splošno bolnišnico iz rdečih številk, kot kaže, pa o tem ne more govoriti v javnosti, saj njegovi dosežki ne bodo ravno ugodna začimba pri izboru novega»politično verificiranega«direktorja bolnišnice. Foto: Nataša Juhnov NAROČNIK Karikatura: Anton Buzeti Nismo muha enodnevnica Na letnem občnem zboru občinske organizacije Zveze borcev v Soboti so ponovno razpravljali o postavitvi spomenika narodnemu heroju iz Prekmurja Štefanu Kovaču. Za ta spomenik so že lani sklenili, da bi ga postavili pred železniškim postajnim poslopjem v Soboti. Prostor so že začeli zavažati, vendar je tako prazen, da bi novi spomenik bil preveč osamljen; novi nasad dreves pa še dolgo ne bi dovolj porasel, da bi poleti vabil ljudi v svojo senco. Zato je občinski odbor zveze iskal lepši prostor in je v ta namen organiziral posebno komisijo. Vendar doslej še niso odločili, kje bi postavili spomenik. Najprimernejše mesto bi bilo pred starim gradom. Vendar bi tamkaj bil otežkočen dostop obiskovalcem, dokler bi grad služil za vojašnico. Obmurski tednik, marca 1953

2 2 aktualno Pogled od zunaj Aplavz (evro)soboške (kult)prestolnice Lačen že zdavnaj nisem več. Iskreno rečeno, sem pošteno sit vsega, kar sem v svojem bogatem življenju pridobil in ustvaril: imenitne hiše, vikenda z goricami, dobrega avtomobila, družinske idile To premorejo tudi tisti, ki niso bili rojeni s talenti, ki jih imam sam. Postal bom star in ostal anonimen. Poleg vseh sposobnosti, ki so mi bile položene v zibel? Da bi ostal neopažen? Težko se mi je odločiti. Lepo pojem. Pel sem že v vojski v»velikom vojničkom horu«in moj žametni bariton sta častnik in zborovodja nagradila s»tako se peva, vojniče«ali celo z»nágradnim izlazkom u grad«. Če bom zdaj pel v zboru, bom novinec in eden izmed številnih in v časopisu bo vedno omenjen le zbor, jaz pa... hm? Kaj pa literatura? Pesmi, morda knjiga ali celo roman. Knjiga o mojem življenju. To ni slaba ideja in pregovor pravi, da vsak uspešen moški mora v življenju zaploditi sina, zasaditi drevo in napisati knjigo, četudi kuharsko. Knjiga je knjiga, in če bodo platnice lepe, se bo dobro prodajala ali vsaj podarjala ob jubilejih. A pisanje zahteva veliko časa. Nedokončana knjiga pa ni najboljša primerjava z nedokončano simfonijo. Pisanje zahteva tudi veliko domišljije in izkušenj. To, hvala bogu, premorem. Je pa toliko lepše, ko izvedo, da sem napisal knjigo in ljudje v vrsti čakajo na moj avtogram v pravkar natisnjeno knjigo. Boljšim prijateljem in vplivnim osebam pa dodam še kratko posvetilo, kar bo še imenitno Če bolje pomislim, kdaj sem nazadnje kaj napisal? Pismo ženi iz vojske? Kako naj svoje bogate življenjske izkušnje prelijem v umetelno literarno obliko, če tega že dolgo nisem vadil? Pa še preveč časa bi mi vzelo. In kaj bi počel s slavo v pozni starosti? Vem, lotil se bom risanja. Kot osnovnošolec sem lepo risal in bil večkrat pohvaljen. A se nisem odločil, da bom risar, ker ni bilo materialnih možnosti za tako ekstravaganten študij, potrebno se je bilo izučiti za nekaj konkretnega. Strinjal sem se z očetom:»z risanjem se lahko ukvarjaš, ko prideš domov iz resne službe, da poleg redne plače še kaj zaslužiš.«zame bi bila resna služba preveč odgovorna, za risarski talent pa bi mi primanjkovalo časa. Vem: lotil se bom slikarstva, vendar ne preveč»realističnega«. Tam bi bila moja okornost in neznanje preveč očitna. Zasmehovali me bodo kot marsikoga, ki se je v poznejših letih lotil svoje neizpolnjene in neizpete ljubezni. Delal bom bolj nenatančno, abstraktno, skratka bolj moderno, in pazil, da bo dovolj prekmursko panonsko. Ta melos Prekmurja, njegovih skromnih, vendar pokončnih ljudi, zemlje črne prsti, vodovja Mure, mora zasijati iz mojih del! Kaj del? Umetnin! Če se bo iz njih čutilo Prekmurje, bo kritik o meni in mojih umetninah kaj napisal, imel bo dolg govor. Zakaj bi se bal? Če se spomnim nekaterih nekdanjih sošolcev, ki nikoli niso znali ničesar narisati ali naslikati, zdaj pa vsak mesec razstavljajo! Navsezadnje poznam veliko ljudi in mnogim sem pomagal. Upam, da mi vrnejo uslugo. No, časa ne smem več zapravljati, če želim tudi sam tvorno sodelovati na veliki»fešti«kulture, ki se obeta v letu 2012 v Murski Soboti. Tudi mi bomo kulturna prestolnica in del tega bo moja umetnost. Morda bo prav moja umetnost rešila prireditev, jo prestavila na višjo, evropsko raven, mene pa izstrelila v orbito največjih v svetu kulture. Lahko si predstavljam, kako se mi bo slavnostni govorec, (ne)kdo iz občinske uprave, priklonil pred občinstvom, rekoč:»hvala ti, kar si storil za naše mesto, za Prekmurje, za Slovenijo, za kulturo in umetnost! Naj vidijo vsi zavistni snobi, ki se imajo za pomembne umetnike, kaj zmore delaven, skromen, pošten in dobrohoten prekmurski umetnik! Do zdaj smo bili teh dobrin v glavnem deležni le prebivalci Sobote, od zdaj naprej je priložnost, da lepoto vidi in občuti Slovenija Evropa cel svet. Tvoj prispevek je mnogo, mnogo večji kot skromna beseda: čestitam in z njo seveda aplavz, ki bo še dolgo odmeval v naših srcih in panonskih dušah!«mirko Rajnar, akad. slikar 19. marec 2009 Letošnji Evangeličanski večeri posvečeni Štefanu Küzmiču Kar je Trubar za Slovence, to je Küzmič za Prekmurce Materna beseda v knjigi povezuje in združuje S predavanjem o življenjski poti in pomenu duhovnika Štefana Küzmiča, ki ga je pripravil duhovnik Simon Sever, so se začeli v Evangeličanskem centru v Murski Soboti tradicionalni tridnevni Evangeličanski večeri. Letos so posvečeni velikemu možu slovenskega naroda, velikemu Prekmurcu in evangeličanu, kot ga je poimenoval škof mag. Geza Erniša, Štefanu Küzmiču, saj prav letos mineva 230 let od njegove smrti:»on nam je dal božjo besedo v 'našon lejpon prekmurskon jeziki'.«sever je najprej osvetlil čas, v katerem je živel, to je bil neprijazen čas močne protireformacije, ko so se prekmurski evangeličani množično naseljevali v artikularne kraje med Šurdom in Kanižo. Šolal se je pri Sv. Benediktu, Radgoni, Šopronu, Györu in tudi v Bratislavi in se v tem času seznanil s tiski protestantskih piscev. Poleg teološke izobrazbe se je veliko izpopolnjeval in samoizobraževal na različnih področjih. Učiteljeval je v Nemes Csóju, potem pa je postal duhovnik v Šurdu in skrbel za vernike, ki so vse množičneje prihajali v artikularne kraje, tako da je pisal, prevajal, zbiral besedila in si prizadeval za opismenjevanje in izobraževanje Prekmurcev v maternem jeziku. Kljub tragičnemu življenju in številnim napadom je izdal deset knjižnih del, med drugim Katekizem in Abecednik ter pripravil pesmarico. Vse to, kar je Slovencem dal Trubar. Njegovo temeljno delo Nouvi zakon ali Testamentoum pa je izšlo leta Pomembna vloga za prekmurstvo Mag. Franc Küzmič je spregovoril o vlogi in pomenu Küzmičeve literarne ustvarjalnosti in odmevu njegovega dela v znanstvenih krogih, v slovenskem in evropskem prostoru. Kopitar je bil navdušen, ko je dobil v roke Küzmičev prevod in ugotovil, da uporablja dvojino, in je pisal Zoisu, da mu je žal, da sam že prej tega ni poznal. Presenetile so ga tudi druge značilnosti prekmurščine, ki jih nima ne osrednjeslovenski in ne germanski jezik. Küzmičevi prevodi mnogim teologom pomagajo k razumevanju, saj pri prevajanju ni bil obremenjen z izrazoslovjem. Ker prekmurščina ni imela zakonitosti, je lahko dobesedno prevajal in se držal izvirnika. Mag. Franc Küzmič:»Njegovo delo ima povezovalni značaj, po eni strani gre za slovenstvo, ki je bilo raztepeno, po drugi za nacionalnost, saj smo tako Prekmurci med Madžari in Germani ostali, kar smo.«na Evangeličanskih večerih so letos spregovorili o življenju, delu in pomenu Štefana Küzmiča. Foto: A. N. R. R. Küzmič je odigral pomembno vlogo za prekmurstvo in Prekmurje. Zavedal se je, da Prekmurci, ki so množično odhajali v artikularne kraje, nimajo priložnosti priti v živo občestvo, zato si je prizadeval, da bi jih povezovala materna beseda iz knjige hišnega abecednika, iz katerega naj bi starši otroke učili brati, in da bi peli v maternem jeziku. Njegovo delo ima povezovalni značaj, po eni strani gre za slovenstvo, ki je bilo raztepeno, po drugi za nacionalnost, saj smo tako Prekmurci med Madžari in Germani ostali, kar smo. Ima tudi velike zasluge, da so se v prevodih in knjigah ohranile arhaične, starocerkvenoslovanske besede. S svojim delom je dokazal, da prekmurščina ni narečje, ampak knjižni jezik, v katerega se lahko prevajajo tudi tehtna besedila. Kar je Trubar za Slovence, to je Küzmič za Prekmurce, je bil temeljni poudarek teh večerov. Evangeličanski večeri so se končali s predstavitvijo dogajanja škofa mag. Geze Erniše v Trubarjevem letu. Nana Rituper Rodež Slovesnost ob madžarskem narodnem prazniku v Lendavi Sožitje je glavno sporočilo ob tem prazniku Kocon:»Manipulacija z netočnimi podatki o financiranju narodne skupnosti«tudi predstavniki madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji so s slovesnostmi zaznamovali madžarski narodni praznik 15. marca. Osrednja slovesnost je bila v Lendavi, ko so najprej položili venec pred spominski plošči Kossuthu in Szechenyiju in nadaljevali praznični program v lendavski gledališki in koncertni dvorani, na katerem so nastopili šolarji iz prekmurskih dvojezičnih osnovnih šol. Pred tem so pripravili še mladinsko sveto mašo v lendavski katoliški cerkvi Svete Katarine, ki je potekala ob spremljavi kitaristov ansambla Szikla. Slovesnost so pripravili Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava in Veleposlaništvo Republike Madžarske. Na prireditvi v kulturnem programu sta bila govornika državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györköš ter predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Joszef Kocon. Na slovesnosti ob položitvi vencev je predsednik Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava Ferenc Horvath povedal, da je v Sloveniji skrb za manjšine na visoki ravni, za pomanjkljivosti pa so predstavniki manjšine pogosto krivi tudi sami:»navkljub pozornosti in skrbi se je v zadnjih letih tudi med nekaterimi slovenskimi politiki in političnimi strankami pojavil trend, ki ni v ponos državi, ki dejansko skrbi za svoje manjšine. Poskusi diskriminacije in širjenje netočnih podatkov o financiranju manjšin lahko zelo negativno vplivajo na nas.«jozsef Kocon je povedal, da je glavno sporočilo ob tem prazniku sožitje. Bistvo praznika, ki je 15. marca, je spomin na marčevsko revolucijo, ko se za dobrobit Madžarske in madžarskega naroda niso borili samo Madžari, ampak so bili tam tudi oficirji iz Poljske, Avstrije, Nemčije in drugod. Tudi on je spomnil na informacije o financiranju madžarske manjšine:»motijo nas netočni podatki o financiranju narodne skupnosti, ki so bili predstavljeni tudi v Strassbourgu. Lahko bi nas vprašali, ali je to prava resnica ali ne. Ta manipulacija s številkami pa je prinesla nelagodje v sporazumevanje med prekmurskimi Madžari in Porabskimi Slovenci. S Slovenci v Porabju smo vedno dobro sodelovali in ne želimo, da bi nas izkoristili v sporih. Politiki naj se zamislijo, kaj govorijo, in naj v javnost iznesejo točne podatke.«j. G. Slovesnost pri spominskih ploščah Kossuthu in Szechenyju Foto: J. G. Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Sobota. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: (naročniška služba), n. c , (novinarji Vestnika), Venera (trženje) , št. telefaksa Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina (13 številk) 17,50 evra, letna naročnina (za 53 številk) 71,35 evra, letna naročnina za naročnike v tujini 171,00 evra, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike (26 številk) 52,70 evra, izvod v kolportaži 1,40 evra. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekovi banki Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za-kona o davku na dodano vrednost, Uradni list , št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list , št Naklada: izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: Venera: naročniška služba: www-stran:

3 19. marec 2009 aktualno 3 Pomurski župani ponovno o gradnji vodovoda Država nas je spet pripeljala žejne čez vodo Koga bi lahko zaradi vodovoda prijeli za vrat? Soboški vodohran, ki je bil zgrajen pred davnimi leti, še nekaj časa ne bo imel simbolne povezave s pomurskim vodovodom, ki je še vedno in zgolj na papirjih. Foto: Nataša Juhnov Stvari se premikajo prepočasi, vprašanje pa je, ali so problemi pri nas ali v Ljubljani, je bila ugotovitev glede napredka pri projektu oskrbe z vodo v Pomurju. To je bila tudi osrednja tema na seji sveta Pomurske razvojne regije (PRR). Izvolili so novega enoletnega predsednika Sveta pomurske regije, s tem je župana Hodoša Ludvika Orbana nasledil Anton Balažek, župan Lendave, njegov prvi namestnik je Franc Jurša, župan Ljutomera, drugi namestnik pa Stanko Gregorec, župan Kobilja. Najprej so predstavili priprave na gradnjo pomurskega vodovoda po treh podsistemih. Daleč naprej je prleški podsistem C, kjer so dokumente že predali okoljskemu ministrstvu in se usklajujejo v Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). Čakajo na sklep, da bi projekt začeli v letu 2010 izvajati. Nekaj težav pričakujejo z urejanjem transportnih vodov in zagotavljanjem vodnih virov. V podsistemu A naj bi bili dokumenti nared do konca maja. Anton Törnar, ki ga koordinira, je poudaril, da še vedno ni znana nedvoumna finančna podpora okoljskega ministrstva oziroma države. Najbolj pa so obupani na Goričkem, kjer so vključeni v podsistem B, ponekod nimajo niti metra vodovodnega omrežja, pitno vodo pa dovažajo s cisternami. Koordinator Franc Šlihthuber je zaprosil zbrane in poslance, naj jim pomagajo, da pride tudi njihova dokumentacija kot del vodooskbe Pomurje čim prej na ministrstvo. Medtem ko so nekateri tarnali, so drugi prepričani, da je treba stvari vzeti v svoje roke in pripraviti projekte.»če bomo imeli projekte, jih bo država morala izvesti, če pa jih nimamo, pa jih ne more,«je dejal Franc Cipot. Zato pa drugje po Sloveniji že izvajajo manj urgentne projekte, kot so prenova vodovodnega sistema, na primer.»pa kdo je glavni vodja te investicije, ki bi ga sedaj prijeli za vrat?«je zanimalo poslanca Radovana Žerjava. V času»gradnje pomurskega vodovoda«so se menjali trije okoljski ministri, podpisovale so se pogodbe, ki se ne izvajajo, in se ne ve, na čem pomurski vodovod sploh je. Franc Jurša je kot poslanec dejal, da ne v proračunu in ne v rebalansu postavke za pomurski vodovod ni. Država nas je glede tega spet prepeljala žejne čez vodo, pa je bilo mnenje Antona Kampuša. Vprašanje, kaj se dogaja s pomurskim vodovodom, je še prejšnji predsednik sveta Orban poslal na pristojna ministrstva, jasnega odgovora pa niso prejeli, prav tako se niso odzvali vabilu, da bi na seji pojasnili, kako projekt poteka. Balažek se je zavzel, da naj se župani bolje organizirajo in začnejo tudi bolj usklajeno delati. Pomurci slabi, a v državi najboljši Danilo Krapec, direktor RRA Mura, je podal kratko poročilo o črpanju sredstev razpisov SVLR-ja in prednostnih usmeritvah Regionalnega razvojnega programa. Povedal je, da nam je kot regiji uspelo do konca leta 2008 načrpati 14 milijonov evrov ali 36,6 odstotka razpoložljivih sredstev. Kar je sicer malo, ampak največ v državi. Rezultati črpanja sredstev so v državi nasploh katastrofalni. Zato SVLR namesto petega razpisa pripravlja analizo o namenskosti in črpanju sredstev v skladu z operativnim programom. Naslednji razpis naj bi bil v drugi polovici letošnjega leta. Krapčev predlog je bil, da se začne takoj programirati za regijo najpomembnejši projekt, ki ima regijski značaj. Da se še vedno ne ve, kaj je v interesu regije in kaj ne, se je pokazalo pri točki o sofinanciranju visokošolskega programa management v agroživilstvu in razvoj podeželja. Vse občine niso poravnale svojih obveznosti, ki skupaj znašajo 60 tisoč evrov. Na predlog Balažka, da se zavežejo, da jih poravnajo, ni prav nobeden župan dvignil roke. Podobno se je zgodilo pri financiranju pokrajinske knjižnice, kjer so se spomnili še glasbene šole. Zato pa so se odločili, da ima svet PRR možnost, da podeli priznanja na ravni regije. Pa še to le papirno, saj ni skupnega budžeta, iz katerega bi financirali vsaj kakšno rožo. A. Nana Rituper Rodež Komentar Prej puščava kot voda Razvojni svet, v katerem sedijo župani pomurskih občin, se je ponovno lotil problema gradnje pomurskega vodovoda. Zgodba se vleče skorajda že celo desetletje in, kot kaže, bo glede na napovedi meteorologov Pomurje prej puščava kot dobi pitno vodo. Tako kot je zdaj, je očitno, da na skupno oskrbo Pomurja s pitno vodo ni mogoče računati še naslednjih deset let. Papirjev je več kot preveč, oprijemljivega pa nič. Najprej je minister Kopač pod pritiskom volitev podpisal prvo pogodbo, potem je prejšnji minister vztrajal in dosegel podpis nove pogodbe, ki prenaša na občine plačilo davka na dodano vrednost. Potem se je projekt»razcefral«na tri podskupine. Ne gre za nelogično početje, saj projekti zaokrožajo posamezna geografska območja. In danes so na desnem bregu vse pripravili za gradnjo in že ustanavljajo podjetje, ki naj bi vodilo in potem upravljalo omrežje. Preostala dva sistema sta v pat poziciji. Delno rešujejo problem z gradnjo sekundarnih omrežij. Dejansko pa projekt stoji, ker država svojih zavez ne izpolnjuje in, kot kaže, jih nekaj časa ne bo. Poslanec Žerjav si v svojem stilu postavlja retorično vprašanje, koga prijeti za vrat. Očitno bi moral prijeti za vrat svojega kolega ministra iz prejšnje vlade Podobnika, ki je ob podpisani pogodbi projekta tega spravil v državni proračun v višini nekaj čez tri milijone evrov. Problem pa je, da je v letnih planih za koriščenje na razpolago drobiž (nekaj čez tristo tisoč evrov), vzporedno pa je povsem izčrpal Vodni sklad, ki je prav tako dolžan zagotavljati sredstva za gradnjo vodovoda. Očitno je dobro vedel, da se da znotraj pomurske razpršenosti spretno ribariti v kalnem. S tega vidika je nekaj županov celo dobilo nekaj»predvolilnih sredstev«(morda iz tega paketa letnega plana) za vodovode. Toda zaradi teh»sladkih krajcev«zdaj stoji celoten projekt. Še danes ni nihče povedal, zakaj projekti za rešitev oskrbe z vodo osrednjega Goričkega iz srede osemdesetih let niso več primerni. Ko se že prijemlje za vrat, je čas, da nekdo prime tudi direktorico Direktorata za evropske zadeve in investicije pri Ministrstvu za okolje in prostor RS mag. Bernarda Podlipnik, ki je na neštetih srečanjih natrosila celo vrsto obljub. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali javne obljube oziroma zapisani sklepi direktorja niso zavezujoči, saj gre navsezadnje za operativni izvršni organ države. Vse, kar je izrekla in se zavezala okrog pomurskega vodovoda, je že dovolj za njeno odgovornost, če ne celo razrešitev iz krivdnih razlogov. Hkrati pa je tudi res, da prihaja s projektom vodovoda na površje politično drobnjakarstvo, podrejeno interesu dnevne politike. Tovrstno drobnjakarstvo in drobne politične kupčije med župani in ministri (najprej Kopačem in pomurskimi župani, pred lanskimi volitvami pa Podobnikom, Bajukom ter nekaterimi župani), škodijo interesom vsega prebivalstva na eni in blokirajo učinkovitost črpanja sredstev iz evropskih skladov na drugi strani. Končno pa je tudi čas, da se enkrat doreče vloga paradržavnih agencij, ki sicer ustvarjajo strategije in pomagajo pri pripravi projektov, ko pa se je treba operativno ukvarjati z nekim projektom, pa jih ni več poleg. Skratka, vodovod ni samo političen projekt in ga operativno ne morejo voditi lokalni politiki, kar župani so, ampak potrebuje operativno telo, ki bo za projektom strokovno in izvedbeno tudi stalo, tako da je te pristojnosti treba prenesti na agencije. Kljub vsemu je vsaj del projekta (C) dovolj daleč za izvedbo, toda kdo ga bo umestil v proračun oziroma spremembo plana koriščenja sredstev, da država zagotovi tisti del, ki ga pač mora, da končno lahko pride do evropskega finančnega deleža. To pa morajo doseči poslanci. Ob tem se postavlja še vprašanje, zakaj župani sploh še razpravljajo o tej temi. Zaveze iz pogodbe so jasne in to pomeni tožbo proti državi, ki svojih obveznosti ne izpolnjuje. J. Votek Izredni ali redni študij zdravstvene nege in fizioterapije v Murski Soboti? Priložnost za pomursko zdravstvo in turizem, a najprej naloga za poslance in župane Za akreditirana visokošolska programa so prejeli že 250 prijav Redni študij bi pomenil za bodoče dijake veliko olajšanje, saj bi jih stal precej manj kot izredni študij, saj je cena tega 3400 evrov po nekih izračunih stane izredni študij študenta okrog 500 evrov mesečno. Toda za to, da bosta postala fizioterapija in zdravstvena nega redni študijski program, naj bi poskrbela regija. Točneje: pomurski poslanci in prav vsi župani, ki tako na veliko gradijo domove starejših in poudarjajo, da je turizem prednostna dejavnost njihove občine in da želijo mladim omogočiti cenejši študij in delo doma, bi se morali zamisliti nad dejstvom, da govorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega. Kajti na predstavitvi dveh najbolj zaželenih študijskih programov za najbolj deficitarne poklice v zdravstvu in turizmu ni bilo razen soboškega nobenega pomurskega župana, od poslancev pa je gostom iz Maribora prisluhnil le Miran Györek. Kako velik je interes za nadaljevanje študija v programih, ki so jih minuli ponedeljek predstavljali predstavniki Visokošolskega zavoda Evropsko središče Maribor v Murski Soboti, ve najbolj ravnateljica Srednje zdravstvene šole Murska Sobota Zlatka Lebar. Po prvi objavi, da bosta vendarle razpisana ta dva nova visokošolska programa (več let sta si šola in bolnica zaman prizadevali, da bi ljubljanska zdravstvena fakulteta prisluhnila njihovim potrebam), so na njihovi šoli sprejeli številne telefonske klice. Do sedaj so morali najbolj pridne dijake, ki so želeli nadaljevati šolanje, pošiljati iz regije, ti pa so po navadi tudi ostali v službi zunaj Pomurja. Lebarjeva je prepričana, da glede podpore obema programoma ne bi smeli veliko premišljevati, ampak bi si morali prav vsi prizadevati, da bi se program uveljavil kot redni študijski program. Podobnega mnenja je tudi Emilija Kavaš iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je prepričana, da si pomurski prostor in tukajšnje zdravstvo zaslužita, da dobita redni študijski program. Tukaj bodo imeli študentje vse možnosti, da se prav tako dobro ali še bolje usposobijo za svoje delo kot npr. v Ljubljani in Mariboru, zaradi bližine meje pa se bodo lahko vpisovali tudi dijaki iz sosednjih držav. Pomurske medicinske sestre (in tehniki) že sedaj slovijo po vsej Sloveniji in tudi v tujini kot najbolj usposobljene, delavne in zaupanja vredne. Da pa bi uspeli pri državi izposlovati redni študij, bodo morali svojo nalogo opraviti tudi pomurski poslanci, podjetja bi morala razmišljati o kadrovskih štipendijah, še pred jesenjo pa usposobiti vsaj 20 mentorjev. To ne bi bil noben problem, sta prepričana Danilo Krapec (RRA Mura) in Robert Grah (Pomurska gospodarska zbornica), večji problem je v enotnem nastopu pomurske regije. Po besedah Ludvika Toplaka se z nujnostjo uvedbe dveh novih študijskih programov strinja tudi ministrstvo za zdravstvo, ki se najbolj zaveda pomanjkanja ustreznih kadrov v domovih za starejše, bolnicah in zdraviliščih. Toda sekretar na ministrstvu za visokošolski študij si zadnjega pol leta, kolikor so pripravljali program, ni uspel vzeti pol ure časa, da bi jim prisluhnil. Pri reševanju tega problema jim je pomoč obljubil poslanec Miran Györek. Bernarda B. Peček Patricija Jankovič (ESM), vodja novih programov, zagotavlja, da bo program zdravstvene nege posodobljen, z manj balasta kot ljubljanski, program fizioterapije pa edini tovrsten in primerljiv po vsem svetu. Njihovi diplomanti bodo po končanem študiju usposobljeni za delo. Ludvik Toplak je predstavil Visokošolski zavod Evropsko središče Maribor, ki bo poleg programov zdravstvene nege in fizioterapije v študijskem letu 2009/2010 vpisal študente še v programe upravljanja in vodenja poslovnih sistemov, finančnih storitev in ekoremediacije. Foto: B. B. P.

4 4 LOKALNA SCENA 19. marec 2009 Anton Balažek po izvolitvi za predsednika Sveta pomurske razvojne regije:»te naloge nisem vesel, ampak se bom potrudil, da naredimo kakšen vsebinski premik naprej in rešimo vsaj kakšen regijski problem.«dr. Tone Kramberger, sociolog, Fakulteta za družbene vede:»takega duha težko najdete vi sami tukaj, ker ga vi živite. Mi, ki prihajamo od zunaj, ga lažje opazimo in rečemo, vi ste pa tako različni od nas. Torej se bodo posebnosti te pokrajine najbolje prepoznale v stikih med zunanjimi in notranjimi opazovalci. Težko pa boste to, kar živite, sami prepoznali kot nekaj posebnega, to je del vašega vrednostnega sistema, zato boste to težko potegnili iz sebe, ker nimate prave distance. Predlagam, da to naredite z razumevanjem preteklosti, deloma pa z opazovanjem današnjosti, kako vas vidijo drugi in kako vi vidite druge. Ena takih dediščin je vsekakor tudi oblika naselbin z načinom življenja v njih.«andrej Šprajc, prvi mož dejavnosti Turizma Save in od 1. januarja tudi direktor Term 3000, ki je lastnik radenskega zdravilišča:»v blejskem delu turizma se že čutijo vplivi krize, medtem ko v Panonskih termah te krize še ni čutiti. Poleg aktivnejšega trženja se bomo morali usmeriti na določene ciljne trge in goste, vsekakor pa poskrbeti za nove letalske povezave, kajti prihodnost je v rokah tistih, ki imajo hitre dostope. Bodo cenovno učinkoviti in strokovni, ne pa ceneni. Za prepoznavnost se bomo bolj trudili skupaj s Slovensko turistično organizacijo. V Radencih se bomo usmerili v hitro diagnosticiranje in s tem so povezani kratki programi, v lajšanje tegob vsakodnevnega življenja s posebnimi ponudbami terapije in večje vključevanje okoliške ponudbe. Predvsem pa moramo povrniti ljudem upanje in jih popeljati na novo pot.«dr. Igor Lukšič, šolski minister na obisku v Gornji Radgoni:»Uvajanje brezplačnega vrtca tudi v Sloveniji bi odpravilo razlog, ki sili naše starše, da gredo čez mejo iz socialne stiske. Bilo bi dobro, da se starši odločajo za vrtce na drugi strani meje iz drugih razlogov in ne iz socialne stiske. To je ključno, da jih država ne sili, da gredo po boljše pogoje v tujino, ampak da je v tej domovini za vse enako dobro. Dobro bi bilo, da se tudi kdo z one strani odloči, da pošlje otroke v naše vrtce. Morebiti se bo dalo to urediti v smislu recipročnosti, da bi ta meja zaživela kot zgled sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo.«Gornjeradgonsko šolstvo postaja nacionalno vprašanje Lukšič napovedal brezplačni vrtec Je zaradi brezplačnega vrtca in lepše šole v sosednji Radgoni pod vprašajem obstoj slovenstva v Občini Gornja Radgona? Obisk ministra za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Igorja Lukšiča v Gornji Radgoni je bil kratek, a zato vsebinsko bogat in strateško izjemno precizno naravnan. Osnovni cilj gornjeradgonske občine je energetska obnova osnovne šole, in to v čim krajšem času. Toda ministru so nujnost uresničitve tega cilja predstavili z mnogimi spremljajočimi argumenti. Minister Lukšič je razumel problem, s katerim se ukvarja občina, posredno jim je tudi priznal dobro taktiko in jih pohvalil za že doseženo in za to, da problema obstoja slovenska v tem obmejnem območju ne obešajo na veliki zvon. Ministru so najprej predstavili že končan objekt in gradnjo II. faze energetsko varčnega vrtca, ki je res vzoren ne le v slovenskem, ampak v svetovnem merilu. Toda Dvojezična srednja šola Lendava želi čez občinske in državne meje Odprtost, sodobnost in kakovost Šola, kjer se dijaki slovenske in madžarske narodnosti učijo skupaj v duhu multikulturnosti in tolerantnosti, je zanimiva tudi za učence enojezičnih slovenskih, madžarskih in hrvaških šol kaj, ko so slovenski vrtcu predragi in tudi gornjeradgonski starši zaradi nizkega standarda vpisujejo otroke tja, kjer je zanje ceneje v brezplačne avstrijske vrtce, kjer se že od najzgodnejših otroških let srečujejo s tujo kulturo. Tudi v BORG (avstrijsko gimnazijo) je že vpisanih za en oddelek slovenskih otrok, zato se domačini bojijo, da bodo v Evropi brez meja tudi osnovno šolo otroci obiskovali tam, kjer bo za starše ali otroke ugodneje. Pri tem je primernost stavbe še kako pomembna: gornjeradgonska šola je stara 35 let, pokrita je z nevarno azbestno kritino in je energetsko izredno potratna stavba, potrebujejo pa tudi večji športni objekt. V nadaljevanju so ministru predstavili tudi nujnost jesenske združitve osnovne šole s prilagojenim programom Janka Šlebingerja s klasično osnovno šolo ter izjemno uspešno izvajanje podjetniških Maja začetek pogajanj o brezplačnem vrtcu Foto : B. B. P. krožkov, ki so se začeli prav na tej šoli, vendar nikoli niso naleteli na posluh šolskega ministrstva. Dr. Igor Lukšič je bil navdušen nad prisrčnimi otroki in vrtcem, domom starejših in vsem doseženim v Gornji Radgoni. Kot možno rešitev za probleme v Gornji Radgone glede odhajanja otrok pa je napovedal predlog za uvedbo brezplačnega vrtca v Sloveniji, saj bodo le tako v teh kriznih časih zagotovili pomoč vsem staršem v Sloveniji. Strinjal se je, da je obstoj slovenstva v obmejnem območju nacionalno vprašanje, prav je, da so domačini občutljivi zaradi teh pojavov, zato je dolžnost države in lokalnih skupnosti, da ponudijo učencem in staršem v teh krajih čim bolj kakovosten objekt in programe. Vseeno pa je obmejnost tudi priložnost za sodelovanje toda dobro lahko sodelujejo le enakovredni partnerji. Bernarda B. Peček Na vprašanje Vestnikove novinarke, kako realna je uvedba brezplačnega vrtca v Sloveniji, je minister Lukšič odgovoril:»napovedi so res lahko tako kot vremenske... Diskusija o proračunu se bo začela maja in mi bomo to vprašanje v resnici dali na mizo. V koalicijskem sporazumu smo se zavezali, da bomo začeli to v tem mandatu izvajati, in upam, da bo dovolj posluha. Tudi župan Dunaja se je pred kratkim odločil, da bo dal 75 milijonov evrov za brezplačne vrtce, in to kot ukrep reševanja krize. Tudi meni se zdi, da je to najboljši način premagovanja krize, kajti s tem, ko pomagamo staršem teh majhnih otrok, pomagamo v veliko primerov najbolj ogroženim staršem in vsem, ki so potencialno v stiski. Ne želimo pa, da bi bili zaradi krize otroci doma po čemer kliče kriza, ampak da so vseeno v institucijah in se socializirajo. Krizo moramo izkoristiti za investicijo v dolgoročni razvoj ljudi. To se mi zdi edini pravi ukrep. Mi bomo ta predlog posredovali vladi, potem pa bo odločilno, kaj bo prioriteta.«dvojezična srednja šola Lendava (DSŠ Lendava) ima dokaj ustaljeno politiko vpisovanja; tudi letošnjih informativnih dni se je udeležilo okrog 85 osnovnošolcev, v vseh 49 letih delovanja pa so upoštevali predvsem potrebe lokalnega okolja. Tako so v preteklosti izobraževali kadre (rudarje) za potrebe Nafte, za potrebe tekstilne industrije in zadnja leta za potrebe kovinske industrije. Tudi v prihodnje se želijo še bolj odpreti lokalnemu okolju. Ta čas poteka izobraževanje na DSŠ Lendava v programih: dvojezična gimnazija (vsako leto vpišejo od 30 do 40 dijakov), dva štiriletna strokovna programa (strojna in ekonomska) s po desetimi učenci, skupni izvedbeni model poklicnega izobraževalnega programa (za osem programov) in dopolnilni strokovni programi. Na lendavski srednji šoli pa poteka tudi višješolsko izobraževanje na področju komunale in mehatronike, jeseni pa želijo uvesti višješolski program izobraževanja strojništva. Vsekakor dobi 317 dijakov v 20 razredih na tej šoli mnogo več kot na drugih šolah, saj si 42-članski profesorski zbor prizadeva, da bi dijaki v resnici razumeli pomen dvojezičnosti in odprtosti, kajti s poučevanjem v obeh jezikih jih vzgajajo v tolerantne in odprte ljudi, znanje še enega jezika, ki je v tej pokrajini doma, pa je velika prednost in priložnost. Silvija Hajdinjak Prendl, pomočnica ravnatelja DSŠ Lendava, je prepričana, da je dvojezičnost idealna priložnost za vse, ki si želijo skupaj s srednjo šolo Občinski svet Občine Beltinci Letošnji proračun končno spravljen pod streho Potem ko je bilo že pred časom v prvi obravnavi slišati precej pripomb na odlok o proračunu Občine Beltinci za leto 2009, so svetniki tokrat v drugi obravnavi soglasno sprejeli dopolnjen predlog. V dokumentu je namreč upoštevanih več sprememb, ki znašajo skoraj evrov. Na seji pa so potrdili tudi amandma s prvopodpisanim Marjanom Maučecem in skupino svetnikov, ki se nanaša na tekoče vzdrževanje komunalnih objektov. Tako se znesek za vodovod, s katerim bodo zagotovili dovolj sredstev za izvedbo programa oskrbe z vodo, poviša za evrov, za prav toliko pa bo manj denarja za izgradnjo primarne kanalizacije s centralno čistilno napravo. Tako bodo znašali skupni prihodki v letu 2009 blizu 16,5 milijona evrov, odhodki pa 19,6 milijona evrov, pri čemer bodo za investicijske odhodke zagotovili dobrih 13,4 milijona evrov. Izhajajoč iz programa oskrbe s pitno vodo v letu 2009 so predvidena naslednja vzdrževalna dela: sanacija vodohrana v Beltincih, izvedba priključka vodovoda v Melincih in Dokležovju na primarno vodovodno omrežje, sanacija 15 hidrantov v beltinski občini in izdelava katastra javnega vodovoda. Po skrajšanem postopku so prižgali zeleno luč tudi za dopolnitev odloka o ustanovitvi javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci in tri anekse k medobčinski pogodbi o sofinanciranju izgradnje in obratovanja regijskega centra Zbirno-sortirnega centra za odpadke Puconci ter investicijski program. Po tem razrezu bo Občina Beltinci morala zagotoviti delež sofinanciranja za omenjeni projekt. V letu 2009 bo ta znesek znašal evrov, v letu 2010 že evrov in v letu 2011 nekoliko manj, in sicer evrov. Milan Jerše Nudimo pomoč in podporo osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. Kontaktna številka O OZARA SLOVENIJA, PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE, MIKLOŠIČEV TRG 3, 9240 LJUTOMER Silvija Hajdinjak Prendl, pomočnica ravnatelja Dvojezične srednje šole Lendava:»Na tej šoli se uveljavlja toleranca do drugačnosti, naši dijaki so bolj odprti za sprejemanje drugih kultur. Cilj vseh nas je, da tukaj zaživimo skupaj. V današnji Evropi pa je to izjemno pomembno.«foto: B. B. P. pridobiti tudi širše možnosti v okviru Evropske unije, nikakor pa ne drži, poudarja, da pouk na tej šoli in preverjanje potekata zgolj v madžarskem jeziku. Zato upajo na večji vpis učencev iz slovenskih enojezičnih šol ter iz šol na Madžarskem in Hrvaškem. Seveda pa v Lendavi pogrešajo dijaški dom, saj bi le tako lahko vpisovali več otrok tudi z drugih bolj oddaljenih območij. Bernarda B. Peček

5 19. marec 2009 LOKALNA SCENA 5 Mozaik usposablja ranljive družbene skupine in gradi na rezultatih Noršinski Blatograd S pomočjo lokalne skupnosti aktivirati socialni in kulturni kapital, da bi ob pomoči dela usposabljali in vključevali v družbeno okolje ranljive in marginalne socialne skupine Naslov lokalnega razvojnega programa je Pannoniapolis Blatograd, ki predvideva zgraditev panonske vasi na obrobju vasi Noršinci, na»veščini«za nogometnim igriščem, kjer je danes še gozd, kar je lahko poseben izziv tudi nekoč so morali gozd izsekati, da so naredili jaso in na njej naselje. Društvo Mozaik si upa stopiti dlje od gradnje posameznih hiš iz lesa in blata ter obnove domačije, ki deluje kot Blatograd bo prikazoval tradicionalno graditeljstvo (tesarstvo, slamokrovstvo, gradnjo z ilovico), hkrati pa bi bil to tudi prikaz bivalne kulture in načina življenja na vasi. To ne bi bil klasičen skanzen, ampak bi bila tukaj tudi živahna ponudba blaga in storitev, ki bodo zanimivi za širok krog ljudi. Blatograd bo postal nekakšen kulturni center, prostor izobraževanja, raziskovanja, kulturnih aktivnosti, v vasi pa bodo na voljo tudi tradicionalna kulinarika in ekološko pridelana živila. zaposlitveni center (Korenika v Šalovcih), bodo prešli na gradnjo vasi, skupine desetih hiš. Vse s ciljem, usposobiti ranljive socialne skupine za tradicionalno graditeljstvo, kjer bodo delali z materiali, kot so les, ilovica in slama. Uspešno končan projekt čez približno pet let pa bo hkrati tudi zagotovilo za trajno zaposlovanje invalidov, saj bodo v tej vasi zagotavljali kakovostno ponudbo domačih pridelkov in izdelkov, hkrati pa bo poseben program v okviru projekta namenjen usposabljanju mentorjev za rehabilitacijo invalidov. V okviru projekta Panonska vas usposabljanje invalidov za dela pri ohranjanju in kreativni uporabi kulturne dediščine (projekt je sofinanciran iz Operativnega programa razvoja človeških virov EU v obdobju 2007 do 2013), so minuli torek v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravili posvet na temo Perspektive socialnega vključevanja invalidov na področju kulturne dediščine. Z uvodnim referatom je nastopil dr. Tone Kramberger, nato pa je Alojz Kavaš kot vodja projekta govoril o ranljivih družbenih skupinah, kulturni dediščini in duhovnem izročilu. Nadvse dragocen je bil prispevek Aleksandra S. Ostana o oblikah naselbinske dediščine v Sloveniji ter o ruralnih tipologijah v luči projekta Panonska vas, svoj pogled na panonsko arhitekturo in človeka v tem prostoru pa so podali še Jože Vugrinec, mag. Franc Kuzmič, Goran Miloševič in dr. Jože Magdič. Aleksander S. Ostan, ki ni samo arhitekt, ampak tudi ekološko in duhovno ozaveščen človek, razmišlja o načrtovanju v prostoru drugače kot večina projektantov. V Pomurju je bilo tako kot drugod v Sloveniji veliko duhovne dediščine zapravljene z zanemarjanjem starega načina bivanja v strnjenih naseljih in postavljanjem individualnih kockastih hiš, ki so rasle stihijsko v prostoru. To ni le arhitekturna in prostorska polucija zaradi pomanjkanja urbanističnega načrtovanja, ampak tudi ekološka, kar nas bo davkoplačevalce stalo še veliko denarja To je pač davek univerzalne globalizacije na podeželju, dodatna odtujitev od preteklosti in resničnosti. Bernarda B. Peček Aleksander S. Ostan:»Panonska vas ima osnove v paleolitskem času. Stare naselbine so vedno delovale kot sistemi, odsevale so družbeni red, ločene so bile od zunanjega sveta. Vaška srenja se je srečevala pod drevesom, tu so se dogovorili o delih, odločali o prihodnosti vasi. Takšen je univerzalni model, ki je nastal v predkrščanskem svetu. Naselja so se širila v valovih. Slovanska so bila zgrajena podobno, predvsem iz lesa in drugih materialov, ki so jim bili pri roki.«foto: Bernarda B. Peček Upravna enota Lendava še vedno brez ustreznih prostorov Občine bodo»staro občino«prodale Sedem občin na območju lendavske upravne enote je januarja z ministrstvom za notranje zadeve sklenilo dogovor o načinu rešitve prostorskega problema za Upravno enoto Lendava, ki se vleče že nekaj let. Občine kot lastnice objekta na Trgu Ljudske pravice, kjer ima upravna enota svoje prostore, bodo za ureditev upravnega centra v Lendavi brezplačno odstopile del prostorov, ki jih sedaj prav tako brezplačno koristi upravna enota, preostale pa bo država kupila še za potrebe upravne enote kot tudi delovanje geodetske in inšpekcijske službe. Po uskladitvi dveh cenitev, ki jih bosta naročili država za kupca in v imenu občin lendavska občina, naj bi prišlo do podpisa pogodbe.»predvidevamo, da bomo letos pripravili vso potrebno dokumentacijo za preureditev, obnovo in opremo objekta, tako da bi prihodnje leto vendarle prišli do sodobnejših prostorov za naše delo,«je povedal načelnik Upravne enote Lendava Štefan Gjerkeš. Občine so po dolgotrajnih pogovorih na slednjo rešitev pristale šele, ko je bila ministrstvu predstavljena ponudba za gradnjo novega upravnega centra blizu sedanje srednje šole. Po zdajšnjem dogovoru bo lendavska občina, ki bo del prostorov še dve leti in pol koristila za projekt Murania, tudi ostala blizu petnajstodstotni lastnik objekta in bo v tem deležu sofinancirala obnovo. Upravna enota Lendava je imela konec lanskega leta 41 delavcev zaposlenih za nedoločen čas, kar je tri manj kot predhodno leto in osem manj kot leta Lani so opravili deset tisoč upravnih postopkov, kar je za slabo četrtino manj kot leto prej. Razlog je v končanem izdajanju odločb za Krajinski park Goričko, ki zajema katastrske občine Kobilje, Dobrovnik, Žitkovce in Strehovce. Povečal se je delež najzahtevnejših ugotovitvenih postopkov in zmanjšalo število krajših postopkov, skoraj vse pa so rešili v zakonitem roku. Razen seveda postopkov denacionalizacije, ki so bili dani v ponovno obravnavo in so bili konec leta še vedno nerešeni. Nekoliko manjši je bil tudi obseg opravljenih drugih upravnih nalog, kot je izmenjava podatkov po elektronski pošti, overitve ter vnašanja podatkov v elektronski matični register. Elektronski matični register tako omogoča, da lahko državljan Slovenije na kateri koli upravni točki pridobi podatke iz matične knjige. Stopnja vpisanih podatkov je skoraj stoodstotna, naloge pa v Lendavi ne morejo dokončati zaradi težav pri pridobivanja podatkov za državljane, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji, od konzularnih predstavništev. Stranke z delom zadovoljne, zaposleni nekoliko manj Po podatkih iz ankete so stranke delo zaposlenih na lendavski upravni enoti lani ocenile s povprečno oceno 4,53 ali nekoliko bolje kot predhodno leto. Najbolje ocenjena sta bila znanje zaposlenih in pripravljenost pomagati. Opravljeno delo je treba presojati tudi z vidika dvojezičnega poslovanja in prilagajanja strankam tudi pri komunikaciji, na kar so nekateri zelo občutljivi. Povprečna mesečna ocena v letu 2008 je bila 4,66 ali nekoliko nižja od povprečja zadnjega trimesečja, na to pa je vplivalo nekoliko daljše čakanje pri urejanju gerkov. Zato bodo na tem področju kmalu zaposlili dodatnega delavca. V knjigo pritožb in pohval pa lani ni bila vpisana nobena pritožba, ampak le nekaj pohval za posamezne uslužbence. Povprečna ocena zadovoljstva zaposlenih je bila kljub slabim delovnih razmeram 3,7. Poslovanje Upravne enote Lendava je bilo racionalno, saj so porabili odstotek manj sredstev od zagotovljenih. Odhodki so znašali evrov, največji delež pa predstavljajo plače. Majda Horvat Imo-Real bo gradil pred murskosoboško knjižnico Predlaga spremembo podrobnega prostorskega načrta Družba Imo-Real je kot lastnica zemljišča pred knjižnico in ob avtobusni postaji v Murski Soboti na mesno občino vložila pobudo za spremembo podrobnega prostorskega načrta za to območje z idejno zasnovo projektanta Andreja Kalamarja. Po prejšnjem načrtu naj bi tu zrasel trgovsko-zabaviščni center s pritličjem in dvema nadstropjema, sedaj pa predlagajo tri objekte s poslovnimi, trgovskimi in stanovanjskimi prostori. Objekt, ki bo stal vzporedno z avtobusno postajo, se bo proti Slomškovi ulici dvignil v šest nadstropij, namenjen pa bo poslovnim prostorom in stanovanjem. Drugi objekt ob Zvezni ulici, ki bo stopničasto rasel proti Kocljevi ulici, bo imel v pritličju poslovno dejavnost in zgoraj stanovanja. Na dvorišču bo nižji objekt, v njem pa bodo v pritličju prostori za trgovino, v nadstropju pa verjetno poslovni prostori. V kleti bodo na površini pet tisoč kvadratnih metrov uredili 148 parkirišč in delno shrambe za stanovanja.»tu bomo izkoristili tudi stavbno pravico za gradnjo parkirišča pod avtobusno postajo v velikosti okoli devetsto kvadratnih metrov, kar je bilo dogovorjeno že prej,«je povedal direktor družbe Imo-Real Jože Horvat. Objekti bodo razporejeni tako, da bo med njimi prehod za gibanje pešcev od Galerije in do Slomškove ulice. Vlagatelj bo poslovne in trgovske prostore ter triinštirideset stanovanj višjega bivanjskega standarda ponudil tržišču, saj povpraševanje obstaja tako za poslovne prostore, zaradi pričakovanega dviga davka pa si ga obetajo tudi za stanovanja. Naložba bo vredna med devet in enajst milijonov evrov, skupna površina pa je štirinajst tisoč kvadratnih metrov. Družba Imo-Real gradnje objektov na sedanjem parkirišču pred knjižnico ne navezuje več na predhodno gradnjo garažne hiše v Kocljevi ulici. Po napovedih občinskih služb septembra lani naj bi jo podjetje Sobota Center kot investitor začelo graditi že lani, zagotovo pa letos. Majda Horvat

6 6 gospodarstvo 19. marec 2009 Teleing in Hakl IT z akcijo Poveži se Računalnike tistim, ki si jih ne morejo kupiti Teleing upravljavec kabelskega omrežja še v Veržeju in Križevcih Podjetje Teleing iz Ljutomera je začelo dobrodelno akcijo Poveži se, v kateri bodo v sodelovanju s podjetjem Hakl IT zbirali staro računalniško opremo, jo usposobili za nadaljnjo uporabo in po simbolni ceni namenili tistim, ki si je ne morejo kupiti po redni ceni. Celotni izkupiček akcije bodo namenili ustanovitvi in delovanju E- učilnice za mlade. Rabljeno računalniško opremo bodo zbirali na infotočki na Glavnem trgu v Ljutomeru, po vnaprejšnjem klicu pa jo bodo delavci podjetja pobrali tudi na terenu. Akcija je pomembna tudi za varovanje okolja, saj bodo staro računalniško opremo zbirali na enem mestu, z njenim nadaljnjim koriščenjem in predelavo pa zmanjšali obremenjevanja okolja. V akciji bo imel pomembno vlogo tudi Rotary klub, ki bo poskrbel za to, da bo oprema prišla v prave roke. Direktor družbe Teleing iz Ljutomera Janez Smolkovič je poudaril, da na ta način pa tudi s storitvami in razvojem informacijske infrastrukture prispevajo k razvoju lokalnih skupnosti predvsem na ruralnih območjih. Razen Ptuja in Ljutomera so vse druge občine, kjer delujejo, ruralne.»s prvim marcem smo razširili našo ponudbo in prevzeli v upravljanje kabelsko omrežje še v občinah Veržej in Križevci pri Ljutomeru. Tam bomo kmalu usposobili sedanje enosmerno v dvosmerno omrežje ter ponudili kabelski internet, telefonijo in digitalno televizijo. Postali pa smo tudi prvi ponudnik mobilne telefonije med kabelskimi operaterji v Sloveniji. Gostovali bomo v omrežjih drugih operaterjev,«je še povedal Janez Smolkovič. Majda Horvat»Razpisi za gradnjo širokopasovnih omrežij na ruralnih območjih, ki naj bi se financirala tudi z evropskimi sredstvi, omejujejo operaterje, da tisti, ki omrežje zgradi, v njem ne more ponujati storitev. Glede na to, da smo ponudnik storitev, bomo v njih, ko bodo zgrajena, z veseljem ponujali storitve, nismo pa specializirani za gradnjo omrežja, da bi se z občinami potegovali za ta denar. Res pa je, da v Križevcih pri Ljutomeru pripravljamo projekt gradnje lastnega optičnega omrežja za območje spodnje Ščavniške doline, kjer bomo ponujali storitve,«je povedal Janez Smolkovič. Pomurska gospodarska zbornica Razpis priznanj za inovacije Pomurska gospodarska zbornica je objavila razpis za podelitev priznanj za inovacije za leto Z njim želi pospešiti in spodbuditi razvoj inovativne dejavnosti v pomurski regiji, najuspešnejšim inovatorjem pa bodo na posebni slovesnosti podelili tudi zlata, srebrna in bronasta odličja. Letošnji razpis je že osmi po vrsti, prijave pa zbira komisija, ki deluje v okviru odbora za razvoj, inovacije in konkurenčnost podjetij. Za priznanja se lahko potegujejo vse gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji in drugi iz pomurske regije, prijava pa je lahko posamezna ali skupinska. Prijave je treba poslati na Pomursko gospodarsko zbornico najpozneje do 24. aprila, javna razglasitev in podelitev priznanj pa bo na prireditvi v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije in Pomurske gospodarske zbornice. L. Kovač Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 200 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, zavarovalništvu in gostinstvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: gradbeni delavec 32, tesar opažev 30, osnovnošolska izobrazba 25, kuhar 4, natakar 4, mesar 3, strojni tehnik 3, zidar 3, avtomehanik 2, elektrikar energetik 2, tesar 2, živilski tehnik 2. Iščejo se tudi: elektromehanik 1, elektrotehnik energetik 1, inž. strojništva 1, kemijski tehnik 1, turistični tehnik 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih in na internetni strani Prenovljena Terapija postala Izvir Miklavčič zaupa Radencem Minister za zdravje je minuli petek slovesno odprl prenovljeni hotel v Radencih, ki naj bi jim pomagal povrniti se v svetovno priznano zdraviliško dejavnost Radenci so že skoraj poldrugo stoletje znani po mineralni vodi. Zaradi te vode in treh srčkov se je kraj na tej strani Boračevskega potoka razvil, izkoristili so vodo za polnjenje v steklenice in že 127 let za zdravljenje in sprostitev gostov. Po številnih spremembah v preteklosti, ki so bile najpogostejše v zadnjem desetletju, je tudi zdraviliška dejavnost doživela svoje pretrese. Pred nami je spet novo poimenovanje: Radenci imajo zdaj hotelski kompleks Radin in hotelski kompleks Izvir. Minuli petek so v Radencih slovesno odprli prenovljen hotel Terapija, ki se po novem imenuje Izvir. Bolj kot objekt je pomembna energetska sanacija družbe, saj so končno rešili problem potratne kotlarne, ki je bila grajena velikopotezno za potrebe nekdanje velike Radenske in za polovico stavb v kraju. Najprej so prvi možje Poslovne skupine Sava na tiskovni konferenci predstavili investicijo v velikosti 5,6 milijona evrov, od tega je 1,4 milijona evrov prispeval evropski strukturni sklad. V obnovljenem hotelu je na voljo 42 dvoposteljnih in 23 enoposteljnih sob, sedem sob pa je v posebnem negovalnem oddelku v pritličju (najbolj težki bolniki, ki V Radencih so slovesno odprli prenovljeno Terapijo z novo avlo in veznim hodnikom, ki se sedaj imenuje Izvir. Prvi možje Save so nato družno spili požirek vode iz lesenega soda, ki naj bi simboliziral izvir. Kako uspešno bodo pili iz izvira v prihodnje, pa je odvisno od števila gostov, ki naj bi jih pridobivali tudi s pomočjo zdravstvenega ministrstva. se bodo zdravili po infarktu, imajo odslej tudi ločeno jedilnico). Prav tako pomembni sta velika sprejemna avla in povezava z Radinom z veznim hodnikom, ki je lahko tudi sprehajališče in ob katerem so namestili novo ponudbo Medico Wellnes. Prav tako pa je zdravilišče končno dobilo, kar so gostje pogrešali že nekaj časa: slaščičarno s ponudbo domačih slaščic in pogledom na urejen park z najstarejšim vrelcem, ki pa ga zaenkrat še motijo neobnovljene stavbe starega zdraviliškega in spomeniško zaščitenega naselja, ki so še vedno v denacionalizacijskem postopku. Janez Bohorič, prvi mož Save, d. d., je zatrdil, da odprtje hotela Izvir potrjuje strateško razvojno usmeritev Save na področju turizma, ki bo dala Zdravilišču Radenci nov zagon in bo prispevala h krepitvi Save kot vodilnega ponudnika turističnih storitev v Sloveniji. Sava je za vse investicije v turizmu v vrednosti okrog 200 milijonov evrov v preteklosti prejela okrog 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Zdaj je v celotni Savini dejavnosti Turizem na vrsti aktivno trženje ponudbe na domačih in tradicionalnih tujih trgih v sosednjih državah, je poudaril prvi mož te dejavnosti Andrej Šprajc. Bernarda B. Peček Minister za zdravje Borut Miklavčič je v svojem slavnostnem govoru ob otvoritvi hotela Izvir obljubil, da bo ministrstvo pomagalo po svojih močeh, da bo hotel pridobil čim več gostov, pa ne le iz Slovenije, ampak tudi s širšega evropskega trga, saj mu kakovostna ponudba in strokovna usposobljenost kadra za srčno-žilna obolenja to omogočata. Foto: Bernarda B. Peček Ali so posli pridobivanja zemljišč v Lipovcih med Inženiringom Graj in Luko Koper sporni Robert Graj:»Razlogov za kazensko ovadbo ni«luko Koper naj bi Robert Časar, predsednik uprave, in Graj oškodovala za 700 tisoč evrov»razlogov za kazensko ovadbo ni. Vse parcele so v pogodbah. Pri tem poslu smo le izvajalci in ne bi rad ničesar govoril, da ne bi izdal kakšne poslovne skrivnosti,«je o anonimni prijavi, v kateri prijavitelji Robertu Časarju, predsedniku uprave Luke Koper, in Robertu Graju, direktorju družbe Inženiring Graj iz Murske Sobote, očitajo, da sta storila kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic, dejal Graj. Koprski kriminalisti namreč preverjajo, ali je Časar Inženiringu Graj res plačeval fiktivne posle in tako Luko Koper oškodoval za vsaj 700 tisoč evrov. Po neuradnih podatkih, ki so pricurljali v javnost, zgodbo je sicer prvi razkril časopis Dnevnik, naj bi šlo med obema podjetjema za posel, vreden 1,58 milijona evrov. Ta znesek je Luka Koper plačala Inženiringu Graj, ki naj bi za Luko Koper uredil vse potrebno pri pridobivanju zemljišč ter njihovi prekategorizaciji za gradnjo logističnega centra v Lipovcih. V Murski Soboti naj bi storitve zaračunali za 680 parcel, v resnici pa naj bi bilo posla za približno 150 parcel. Na tak način naj bi Graj in Časar Luko Koper oškodovala vsaj za 700 tisoč evrov.»kolikor vemo, je bila ovadba podana decembra, ko posel še ni bil končan, saj so januarja še sledile pogodbe in poslovna dejanja. V teh pogodbah je zajetih več kot 500 in ne le 150 parcel. Vsi doslej izdani računi podjetja Inženiring Graj so bili plačani v skladu s stroškovnikom, ki je sestavni del omenjenih pogodb. Občutek imamo, da je bila anonimna ovadba vložena zaradi nepoznavanja dejstev ali namenoma zaradi škodovanja ugledu družbe,«je v izjavi za javnost zapisal Sebastjan Šik, tiskovni predstavnik Luke Koper. Dodal je, da gre za projekt državnega strateškega pomena, ki je pomemben za lokalno skupnost. Da je logistični center priložnost za Prekmurje, je v pogovoru za Vestnik poudaril tudi minister za promet Patrick Vlačič:»Logistični center, ki ga načrtuje Luka Koper, je velika priložnost za Prekmurje, saj bodo z njim zagotovljena tudi nova kakovostna delovna mesta za najrazličnejša področja, od špedicije, zavarovalništva, bančništva, kontrole blaga in storitev do predelovalnih dejavnosti. Logistični center omogoča delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ki jih v tem okolju primanjkuje.«andrej Bedek

7 19. marec 2009 oglasi 7

8 8 (IZ)BRANO 19. marec 2009 Barometer Odstop svetnika Lovrenčiča v Občini Križevci Kup očitkov na račun občine Anica Kondrič, nekdanja dolgoletna predsednica Društva upokojencev Radenci, je bila na rednem letnem občnem zboru imenovana za častno članico tega društva, ki se lahko ponaša z zares pestro dejavnostjo, h kateri je veliko prispevala. Branko Drvarič, direktor Keme, je po velikosti podjetja in obsegu proizvodnje največji pomurski izvoznik, ki ima vzpostavljeno tudi lastno proizvodnjo na Balkanu in območju republik nekdanje SZ. Ozvald Tučič:»To je velika laž!«na zadnji seji križevskega občinskega sveta je župan svetnike seznanil z odstopnim pismom DeSUS-ovega občinskega svetnika Vekoslava Lovrenčiča, ki je, kot sam pravi, odstopil, zaradi diskriminacije DeSUS-ovih svetnikov pri imenovanju v občinske odbore in komisije. Lovrenčič je prepričan, da bi morali po volilnih izidih njihove predstavnike imenovati v sedem odborov, imenovali pa so le enega in še ta je odstopil. Ali so očitki upravičeni? Župan Križevec Ozvald Tučič meni, da je ta zgodba stara že dve leti in se mu ne zdi smiselno, da se sedaj Lovrenčič sklicuje na to.»kviaz je svoje storil in menim, da je vse legalno,«meni Tučič. Po besedah Lovrenčiča je svetnikom DeSUS-a pritrdilo tudi upravno sodišče, vendar bi morali sedaj to iztožiti, kar se nikomur ne zdi smiselno. Direktorica občinske uprave Vida Štrakl pravi, da so se glede DeSUS-ovih pritožb takrat za mnenje obrnili na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, od koder so dobili odgovor, da je bilo sporno le dejstvo, da v zapisniku ni bilo jasno vidno, kako so člani kviaza glasovali, zaradi česar so zapisnik pozneje dopolnili, z upravnega sodišča pa niso prejeli ničesar ter o Lovrenčičevih navedbah tudi ničesar ne ve. Lovrenčič omenja dejstvo, da so predlagali v nadzorni odbor kandidatko, ki je delala kot računovodkinja (gre za Frančiško Rakušo, ki bo Lovrenčiča najverjetneje tudi nadomestila v občinskem svetu), ker, kot pravi Lovrenčič, mora biti po poslovniku v odboru oseba, ki ima peto stopnjo izobrazbe ter mora imeti izkušnje iz finančno-računovodskega in pravnega področja, pri čemer ga moti, da je bila na to mesto imenovana teologinja Dominika Ros, in to označuje kot diskriminatorno. Kot primer glasovalnega stroja koalicije v občinskem svetu Lovrenčič navaja svoj predlog zvišanja dotacije Vekoslav Lovrenčič:»Na vasi se nimamo kaj iti politike. Mi moramo vzeti v roke 'šauflo' in 'telige' ter delati za dobrobit ljudi.«foto: T. M. Društvu upokojencev Križevci za 216 evrov, ki je po njegovih besedah s preko petsto člani največja organizacija v Križevcih.»Kolektivno so dvignili roke proti,«razlaga Lovrenčič. Lovrenčič z očitki, občina s podatki Drugi razlog, ki ga Lovrenčič navaja, je neučinkovitost pri izvajanju načrtov občine, saj po njegovem mnenju niso uresničili niti polovice tistega, kar so si zadali.»v dveh letih nismo naredili nič,«pravi Lovrenčič, pri čemer vseeno omenja zgrajeni vrtec in gradnjo krožišča. Niso pa bili po njegovem mnenju zgrajeni kanalizacija in kanalizacijski priklopi, prepričan je tudi, da so Križevci najbolj onesnažena občina z divjimi odlagališči.»ko sem bil leta 2002 predsednik komunalnega odbora, sem 'spucal' vse površine v občini.«v občini je še osem ali devet vasi brez cestne razsvetljave. Župan Tučič je nad Lovrenčičevimi očitki zgrožen in jih označuje kot veliko laž:»tega ne morem razumeti. Razsvetljave ni bilo v programu, kanalizacijo pa delamo po programu. Kdo je dovolil voziti smeti na divja odlagališča, pa naj pove sam Lovrenčič,«odgovarja župan in dodaja, da imajo za čiščenje divjih odlagališč že predvidena sredstva. Kar se tiče gradnje kanalizacije, je bilo v preteklih dveh letih narejenih okoli 2486 metrov kanalov ter dve črpališči v Lukavcih. Vrednost del je znašala evrov. Gradilo pa se je tudi v Bučečovcih, kjer je vredniost del evrov. Kot zadnji razlog je Lovrenčič navedel očitke vaščanov, da svetniki hodijo na seje zgolj zaradi sejnin. Kakorkoli že, delo v občinskem svetu tudi brez Lovrenčiča nemoteno poteka, župan pa je imenoval za podžupana svetnika Branka Belca. Timotej Milanov Vanja Vrečič iz Pečarovec, članica slovenske debatne ekipe Slab začetek in dober konec Benka Pulko, svetovna popotnica in ustanoviteljica humanitarnega sklada Verjemi vase in osvoji svet, je v okviru projekta sklada Svet na dlani podarila računalnike tudi osmim pomurskim osnovnim šolam. Zlatka Lebar, ravnateljica Srednje zdravstvene šole, je po neuspešnem dogovarjanju z ljubljansko zdravstveno fakulteto sedaj blizu cilja, saj ji bo, kot kaže, skupaj z visokošolskim središčem iz Maribora uspelo odpreti oddelek za redni študij fizioterapije in zdravstvene nege. Vekoslav Lovrenčič je protestno odstopil kot svetnik v občinskem svetu Križevci pri Ljutomeru. Pravi, da imajo kot svetniška skupina Desusa premalo vpliva na odločanje v občini in da je občina storila premalo za razvoj občinske infrastrukture. Pomurska članica slovenske debatne ekipe je dosegla na svetovnem prvenstvu v Atenah odlično peto mesto v skupini debaterjev, ki jim je angleščina drugi tuji jezik Filip Dobranič, odličen lendavski debater, ki je začel svojo debatersko pot na Dvojezični srednji šoli Lendava in je v tem šolskem letu že študent debater, ostaja nepremagljiv. Kljub temu smo lahko ponosni na dosežke slovenske ekipe na letošnjem svetovnem prvenstvu v Atenah v Grčiji, ki je tokrat potekalo že februarja in ne v poletnih mesecih kot prejšnja leta. Še posebej pa je razveseljiv uspeh ljutomerske maturantke Vanje Vrečič, doma iz Pečarovec v Občini Puconci. Poleg nje sta bila dva debaterja z bežigrajske gimnazije in po eden iz Celja in Maribora. Velik uspeh je že, če se kateri od dijakov iz severovzhodne Slovenije uvrsti v slovensko državno ekipo. Pomurje je že nekaj let na svetovnih prvenstvih posredno s pomočjo dijakov iz tukajšnjih gimnazij. Za Filipom Dobraničem je postala članica slovenske ekipe Vanja Vrečič iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.»Ker so svetovno prvenstvo prestavili s poletnega na zimski čas, smo imeli zelo malo časa za priprave, namesto enega le pol leta, točneje od oktobra do februarja. Z drugimi člani ekipe smo se dobivali ob koncih tedna v Ljubljani. Aktivno debatiram šele v tretjem in četrtem letniku, prej pa sem se udeležila le nekaj debat,«nam je pojasnila Vanja, ki je bila navdušena nad dobro organizacijo potovanja v Atene. Na vprašanje, ali so opazili demonstracije in proteste v grškem glavnem mestu, o čemer so v preteklih mesecih poročali svetovni mediji, je povedala:»ko smo mi bivali v Atenah, se je vse to malce umirilo, sicer pa smo bili v takem predelu mesta, kjer ni bilo kakih protestov. Dejansko demonstracij nismo opazili, tu in tam pa smo res videli avtobuse, polne policistov, drugače pa kakih problemov ni bilo.«in kaj ji je bilo v Grčiji najbolj všeč glede na to, da so po tekmovanju še tri dni ostali v tej zanimivi državi in so imeli več časa za oglede.»na splošno mi je všeč vsa grška kultura, to njihovo tipično grško razpoloženje, ogledali smo si akropolo, muzeje in druge značilne grške stvari,«nam je zaupala Vanja. Za prvi nastop na svetovnem tekmovanju debaterjev so dosegli kar lepe uspehe, saj so bili ekipno dvanajsti, v kategoriji angleščina kot drugi tuji jezik pa na drugem mestu. Na štiri teme so se lahko pripravili doma; najprej so debatirali o spodbujanju širitve nuklearne energije, legaliziranju tehnologije za izbiranje zarodkov, o nujnosti vrnitve kulturnih zakladov državam izvora in o tem, da bi javne stvari boljše vodile zasebna kot javna podjetja. Potem so dobili še dodatne teme, na katere so se morali pripraviti v natančno odmerjenem času, npr. o vegetarijanstvu, o terorizmu, ki ni nikoli opravičljiv, o tem, da bi morali manjše zločine preganjati z isto vnemo in sistemi kot velike zločine idr. Smola je bila, da so začeli slabo, saj so prvi dve debati izgubili, vse nadaljnje pa so zmagali. Bernarda B. Peček Vanja Vrečič:»Po maturi želim študirati psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, mogoče razvojno, bom videla, kaj me bo zanimalo. Debaterstvo mi bo v študijskih letih prav gotovo prišlo prav. Na to, da bi študirala jezike ali kje v tujini, nisem nikoli pomislila, rada imam pač Slovenijo in dom. Angleščina pa je dejansko moj drugi tuji jezik, kajti moj prvi jezik je nemščina.«martjanci Župan Cipot bi lahko storil več Prebivalce Martjanec smo v tokratni anketi vprašali, kako so zadovoljni z dosedanjim delom župana Franca Cipota glede na pridobitve njihovega kraja in kakšne učinke je prinesla Lokalna energetska agencija (LEA), ki se nahaja v Martjancih. Za konec smo jih še povprašali, ali se jim zdi, da je njihovo območje dovolj povezano z Moravskimi Toplicami. Z dosedanjim delom župana Franca Cipota je zelo zadovoljna dobra četrtina vprašanih in prav toliko jih z njegovim delom nikakor ni zadovoljnih. Večina, 44 odstotkov sodelujočih, je prepričana, da bi njegovo delo lahko bilo boljše. Lokalna energetska agencija v Martjancih po mnenju 31 odstotkov anketiranih ni prinesla nikakršnih učinkov in predstavlja samo nepotrebno trošenje denarja, 14 odstotkov je prepričanih, da je naredila nekaj dobrih projektov in pomagala pri prihranitvi energije, več kot polovica pa nam na naše vprašanje ni znala odgovoriti, saj Lokalne energetske agencije ne pozna. Da območje Martjanec in Moravskih Toplic deluje skoraj kot en kraj, meni 41 odstotkov vprašanih, 39 odstotkov jih meni, da bi morali biti bolj povezani z Mursko Soboto, in 20 odstotkov jih meni, da Martjanci še niso dovolj povezani z Moravskimi Toplicami, ker se ne morejo odločiti, kam bi raje spadali. Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sodelovali. Pošiljali smo vam brezplačne izvode časopisa Vestnik in iz Klicnega centra slepih vas ponovno pokličemo, da nam zaupate tudi svoje mnenje o časopisu. Na številko nas lahko pokličete tudi sami. Kako ste zadovoljni z dosedanjim delom župana Franca Cipota glede na pridobitve vašega kraja? Nikakršnih učinkov ni prinesla, to je samo nepotrebno trošenje denarja 31% Lahko bi bilo boljše 44% Zelo sem zadovoljen 28% K akšne učinke je prinesla Lokalna energetska agencija (LEA), ki se nahaja v Martjancih? Naredila je nekaj dobrih projektov in nam pomagala pri prihranitvi energije 14% Da, Moravske Toplice in naše območje delujeta skoraj kot eno 41% Nikakor nisem zadovoljen, za naš kraj ni naredil skoraj ničesar 28% Se vam zdi, da je vaše območje dovolj povezano z Moravs kimi Toplicami? Ne še, ker se ne moremo odločiti, kam bi raje pripadali 20% Ne vem, ne poznam 55% N = 109 N = 109 Ne, naše območje bi moralo biti bolj povezano z Mursko Soboto 39% N = 109

9 19. marec 2009 (IZ)BRANO 9 Gospodarska kriza zadela tudi avtoprevoznike Šest pomurskih avtoprevoznikov že zaprlo svoja vrata Država kljub težavnim razmeram ne ščiti domačih avtoprevoznikov Zaradi zmanjšanega obsega prevozov je naenkrat tudi preveč voznikov. Še lani je na dve vozili prišel nekaj manj kot šofer in pol, sedaj zadostuje le eden, zmanjšan obseg prevozov pa pomeni, da tovorna vozila dlje časa stojijo na parkirišču. Avtoprevozniki tudi ugotavljajo, da če so še lani šoferje iskali celo na Češkem, Madžarskem, Slovaškem ali v nekdanjih republikah Jugoslavije, jih sedaj skoraj tretjina nima dovolj dela.»mi nismo odpustili še nobenega voznika in poskušamo obstati z zmanjšanim obsegom dela. Ker je realizacija manjša, osebni dohodki pa so odvisni od nje, to pomeni tudi manjše osebne dohodke,«je o posledicah, ki jih že čutijo poklicni šoferji, povedal Vlado Rojko. Slednji je tudi prepričan, da pravega recepta, kako v težkih časi vendarle preživeti, ni, zagotovo pa imajo več možnosti tisti prevozniki, pravi Branko Cipot, ki imajo različne naši organi, policija, carina in inšpekcije, za to niso usposobljeni, saj ne vedo prav, kaj je enkratna dovolilnica in kaj CEMT, letna dovolilnica,«je odločen Vlado Rojko. Odkar so se meje odprle, nad tujimi prevozniki, ki iz Slovenije odvažajo blago v druge države, sami pa cenejše storitve ponujajo zaradi manjših stroškov delovne sile, cenejšega goriva in starejših vozil, ni prave kontrole. Gornjeradgonski prevozniki kljub obmejnosti na kaj podobnega ne morejo računati, saj je avstrijski trg zelo zahteven in težko pridejo do dela. Da pa je dela manj tudi pri sosedih, pove podatek, da je šlo v dveh mesecih in pol tudi v Avstriji v stečaj več kot tristo transportnih podjetij. Na murskosoboški obrtno-podjetniški zbornici je prijavljenih 111 transportnih prevoznikov, zaradi pomanjkanja dela pa so dejavnost odjavili trije. Zbornica Gornja Radgona ima trenutno 68 avtoprevoznikov, z dejavnostjo pa so prenehali trije, eden z novim letom, dva pred kratkim. V Ljutomeru imajo 70 in v Lendavi 47 avtoprevoznikov, zaradi kriznih razmer pa svojih vrat ni zaprl še nobeden od njih. je gluha za pozive, da uzakoni tridesetdnevni plačilni rok in da poostri kontrolo nad tujimi prevozniki. Razmere v slovenskem cestnem prometu so že pripeljale do kriznega sestanka avtoprevozniških združenj, ki so svoje zahteve strnila v sedem zahtev, vladi pa so postavila tudi rok za izpolnitev zahtev, to je 17. april. V Turnišču cestninsko postajo razstavili, pomurskim prevoznikom naložili cestnino Barometer Vojteh Volk, večinski lastnik poslovne skupine MIP, se je odločil, da bo opravila revizijo poslovanja skupine mag. Danica Kos. Tomislav Nemec, predsednik uprave Darsa, ni prisluhnil pomurskim avtoprevoznikom in jih je z demontažo cestninske postaje v Turnišču postavil v slabši položaj, saj sedaj plačujejo bistveno višje cestnine kot prevozijo kilometrov po avtocesti. Mag. Bernarda Podlipnik, direktorica Urada za evropske zadeve in investicije pri Ministrstvu za okolje in prostor RS, bi morala odgovarjati, ker ne uresničuje pogodbenih obveznosti pri zgraditvi pomurskega vodovoda. Promet med državami Evropske unije je drastično upadel, v nekaterih smereh celo za polovico.»nismo si mislili, da bo tako hudo, kot je sedaj,«je povedal Branko Cipot.»Slabše, kot nam je sedaj, ne more več biti,«je razmere, v katerih so se znašli mali avtoprevozniki, opisal Vlado Rojko, predsednik sekcije za tovorni promet pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Gornja Radgona. Kriza se je začela kazati oktobra in novembra, marca pa je dosegla vrhunec. V ponedeljek dopoldne, ko je sogovornik to izrekel, je tudi več njegovih tovornjakov obstalo na parkirišču, število prevozov v posameznih mesecih pa se je pri njih celo razpolovilo. In nič bolje se ne godi drugim gornjeradgonskim avtoprevoznikom. Prevozi so najprej in najbolj upadli v mednarodnem prometu, ugotavlja tudi Branko Cipot, predsednik sekcije avtoprevoznikov pri OOZ Murska Sobota. Promet med državami Evropske unije je drastično upadel, v nekaterih smereh celo za polovico, in tako se večkrat zgodi, da vozniki na prevoz blaga iz tujine proti domu čakajo po tri dni.»nismo si mislili, da bo tako hudo, kot je sedaj,«je povedal Branko Cipot. Še lani šoferje iskali na tujem, danes jih je tretjina brez dela tipe vozil ali se ob osnovni dejavnosti ukvarjajo še s kakšno dejavnostjo, z gradbeništvom, trgovino ali morda gostinstvom. Odpuščanje dobrih delavcev je tudi med avtoprevozniki skoraj zadnji ukrep, ki nastopi, ko zaposlenim ne morejo več zagotoviti dela, da bi si z njim zaslužili več kot zgolj minimalno plačo. Zadnji korak je potem le še, da nosilec dejavnosti ostane sam za volanom, in kaplja čez rob, da ob izgubi dohodkov in visokih stroških bankrotira ter odjavi dejavnost. Tovornjak skorajda že za drobiž Z drastičnim upadom tovornega prometa so strmoglavile tudi cene tovornih vozil. Danes so Marko Filipič predlaga znižanje obrestnih mer in odlog plačil, saj bi bilo to v nastalih razmerah tudi korektno ravnanje bank. pet, šest, sedem let stara tovorna vozila naprodaj za nekaj tisoč evrov, pravi Branko Cipot, pa še kupci, ki so iskali rabljena vozila za rezervne dele predvsem za prodajo v arabske države, so sedaj poniknili. Vlado Rojko je prepričan, da so za slabo ceno tovornih vozil krive slabe razmere tudi na vzhodnih trgih. Prej so starejša rabljena vozila prodajali v Ukrajino, Srbijo, Bosno in Rusijo, sedaj pa so se tudi te prodajne poti povsem ustavile. Svojevrsten pokazatelj krize v avtoprevozništvu so tudi vozila na parkiriščih finančnih družb, ker kupci niso poravnavali obveznosti, po drugi strani pa govorijo tudi o togosti bank in finančnih družb. Vlado Rojko pravi, da so bili avtoprevozniki vsaj dvajset let dobri komitenti bank in lizinških hiš, sedaj pa so jih pustile na cedilu oziroma se prepočasi odzivajo na nastale razmere. Znižanje obrestnih mer ter odlog plačil predlaga tudi Mako Filipič, predsednik sekcije prevoznikov ljutomerske obrtno-podjetniške zbornice, saj bi bilo to v nastalih razmerah korektno ravnanje bank. Nelojalna konkurenca se je razpasla, država pa nič Ob vsem pa avtoprevoznikom odžira kruh še nelojalna konkurenca. Z nizkimi cenami jih spodrivajo Slovaki, Čehi, Poljaki in nekoliko tudi Madžari, a najhujši so Hrvati.»Tu bi bilo treba vzpostaviti red in disciplino, vendar Avtoprevoznikom odžira kruh še nelojalna konkurenca.»tu bi bilo treba vzpostaviti red in disciplino, vendar naši organi, policija, carina in inšpekcije, za to niso usposobljeni,«pravi Vlado Rojko. S trošarinami jih obira še država, po dolgih letih gorivo v Sloveniji dražje kot v Avstriji Ob pomanjkanju dela pa jih z draženjem pogonskega goriva guli še država.»v zadnjih petdesetih letih se ni zgodilo, da bi bila goriva v Avstriji cenejša, kot so sedaj pri nas,«pravi Vlado Rojko. Zato je ena od zahtev, ki jo slovenski prevozniki naslavljajo na vlado, da po vzoru nekaterih evropskih držav takoj začne vračati trošarine za pogonska goriva cestnim prevoznikom z licenco, pravi Marko Filipič. Spomnil je tudi na dano obljubo vlade, da bo do konca lanskega leta izplačala subvencije za nakup vozil Euro 5, vendar tega ni storila, prav tako Že pred časom so vladi pisali tudi pomurski prevozniki, ki morajo sedaj zaradi ukinjene cestninske postaje ob pomurski avtocesti v Turnišču v Dragotincih plačati cestnino vse do Pinc, čeprav do tja sploh ne peljejo. Tako plačujejo za štirideset kilometrov več, kot bi bilo treba, ob tem da jih stane pot do Ljubljane in nazaj skoraj devetdeset evrov. Zaradi tega in njihovega pisanja se v Ljubljani še nihče ni zganil, avtoprevoznike pa najbolj žalosti, da so jim to zakuhali v času, ko je bil prometni minister mag. Radovan Žerjav, direktorsko mesto na Darsu pa prevzel mag. Tomislav Nemec.»Večkrat smo pisali, vendar doslej nismo dobili še nobenega odgovora,«je povedal Branko Cipot. Državi zamerijo tudi to, da v prevozništvu ne vidi izvozne dejavnosti, čeprav to je, in domače prevoznike meče v isti koš s tujimi. Majda Horvat Branko Pintarič je z uspešno premiero predstave Elizabeta je zagreta v Murski Soboti ponovno oživil soboško gledališko sceno. Dejan Rengeo, priznani alternativni agronom, je začel v postnem času oznanjati nov evangelij o kmetovanju.

10 10 INTERVJU 19. marec 2009 Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, o pričakovanjih pomurskega gospodarstva v letu 2009 Pričakovanja pomurskih podjetij obetavnejša od slovenskih Napovedi na področju gibanja prihodkov, izvoza, zaposlenosti in investicij so v pomurskih gospodarskih družbah ugodnejše od slovenskih Pri naložbah računajo na nepovratna sredstva Pomurska gospodarska zbornica je v začetku leta praznovala prvo obletnico svojega delovanja. Pobuda za ustanovitev samostojne pomurske zbornice je bila dana po sprejemu novega zakona o Gospodarski zbornici Slovenije, ki je ukinil obvezno članstvo in hkrati omogočil nove oblike organiziranosti. Že ob ustanovitvi si je zbornica zadala cilj, da poveže pomurska podjetja in postane največja nevladna organizacija v regiji, in to ji je tudi uspelo. V Pomursko gospodarsko zbornico je zdaj vključenih 382 aktivnih članov, združuje vse velike in srednje gospodarske družbe ter 80 odstotkov malih pomurskih družb, ki ustvarijo 80 odstotkov prihodkov in zaposlujejo 80 odstotkov zaposlenih v regiji. Pomurska gospodarska zbornica je v tem času upravičila namen, zaradi katerega je bila ustanovljena, postati želi najboljši servis, predvsem informativni, ki bo članom zagotavljal pomoč pri pridobivanju sredstev in izvedbi vseh drugih aktivnosti, pri tem pa se povezuje tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije in se vključuje v njene aktivnosti. Povezovanje in sodelovanje gospodarskih subjektov je zdaj, ko je na pohodu svetovna finanč- VRTEC RADENCI RADENSKI MEHURČKI Titova cesta 1, 9252 Radenci Na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št. 16/07 in 38/08) ter sklepa 11. seje Sveta Vrtca Radenci Radenski mehurčki, ki je bila , svet vrtca razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE na kriza, njene posledice pa se vse bolj čutijo tudi v realnem sektorju, še toliko pomembnejše. Za ravnatelja zavoda je lahko imenovan kdor: - izpolnjuje pogoje po 53. členu ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 uradno prečiščeno besedilo in 36/08) ali - izpolnjuje pogoje po 145. členu ZOFVI (Ur. l. RS, 16/07 uradno prečiščeno besedilo), - ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 5 let. Kandidati morajo v vlogi priložiti program vodenja zavoda. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, vključno z opisom dejstev iz kazenske evidence, v zaprti ovojnici z oznako»za razpis ravnatelja«in naslovijo na naslov: Vrtec Radenci Radenski mehurčki, Titova cesta 1, 9252 Radenci, v 8 dneh od dneva objave razpisa. Vloga bo šteta za pravočasno, če bo zadnji dan s priporočeno pošiljko oddana na pošto. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. Gospodarska zbornica Slovenije je konec leta 2008 opravila obsežno anketo med slovenskimi podjetji o pričakovanjih Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, je prepričan, da je bila ustanovitev samostojne zbornice upravičena in združuje 382 pomurskih podjetij, ki zaposlujejo 80 odstotkov delavcev in ustvarijo 80 odstotkov vseh prihodkov v regiji. Fotografija: L. K. Ena prvih in odmevnejših akcij, v katero se je vključila Pomurska gospodarska zbornica in se je začela prav v Pomurju, je bila Kupujem slovensko, zbornica pa se je aktivno vključevala tudi v druge gospodarske aktivnosti. Dobro sodelovanje je vzpostavila z zbornico v Gradcu in s sorodno medžimursko zbornico v Čakovcu, pomurska zbornica pa je že vrsto let nosilec gospodarskega sodelovanja slovenskih podjetij z madžarskimi. V okviru zbornice so oživili odbor za razvoj človeških virov ter odbor za inovacije in konkurenčnost pomurskih podjetij, letos pa bodo oblikovali še odbor za infrastrukturo in sekcijo računovodskih servisov. gospodarske aktivnosti v letu Rezultati ankete so znani, kaj so pokazali in kakšna so pričakovanja pomurskih podjetij? O tem smo se pogovarjali Robertom Grahom, direktorjem Pomurske gospodarske zbornice. Rezultati so že takrat nakazovali slabšanje in večjo zaskrbljenost glede pričakovanj za leto 2009 ter manjši optimizem na področju rasti prihodkov in izvoza pa tudi na področju zaposlovanja in vlaganj. Po odgovorih, ki so jih posredovala pomurska podjetja, smo lahko optimistični, saj so ugodnejši od slovenskih. Manjši prihodek v letu 2009 v primerjavi z lani pričakuje 57 odstotkov anketiranih pomurskih podjetij, medtem ko je v Sloveniji zmanjšanje prihodka napovedalo kar 84 odstotkov anketiranih podjetij. Zmanjšanje izvoza napoveduje 42 odstotkov pomurskih podjetij, pri tem jih 28 odstotkov pričakuje več kot petodstotni padec izvoza, 14 odstotkov podjetij napoveduje, da bosta izvoz in prihodek enaka kot v letu 2008, 14 odstotkov podjetij pa napoveduje rast izvoza za več kot pet odstotkov. Po tej anketi je zmanjšanje izvoza napovedalo 73 odstotkov slovenskih podjetij. Tudi pri zmanjševanju zaposlenosti so pomurski podatki ugodnejši. V Sloveniji bo letos zaposlenost zmanjšalo 89 odstotkov podjetij, v Pomurju pa zmanjšanje napoveduje 72 odstotkov anketiranih podjetij. 42 odstotkov jih bo zmanjšalo zaposlenost za več kot pet odstotkov, na ravni leta 2008 jih bo zaposlenost ohranilo 29 odstotkov, nobeno anketirano pomursko podjetje pa ni napovedalo povečanja zaposlenosti. V upadanju bodo tudi investicije, vendar so tudi na tem področju napovedi pomurskih podjetij ugodnejše od slovenskih. Medtem ko v Sloveniji 78 odstotkov podjetij načrtuje zmanjšanje, je takšnih podjetij v Pomurju nekaj več kot 72 odstotkov, od tega več kot petodstotno zmanjšanje pričakuje 57 odstotkov podjetij, le 29 odstotkov podjetij pa bo naložbe ohranjalo na lanski ravni. Kljub nekoliko pesimističnim napovedim na področju investicij pa nominalne vrednosti ankete, ki jo je pripravila Pomurska gospodarska zbornica,vendarle zbujajo nekaj več optimizma. Ugotovitve ankete za zagotavljanje investicijskega potenciala v letu 2009, ki smo jo opravili v naši zbornici, so dosti bolj optimistične, saj prvih trideset večjih in razvojno usmerjenih pomurskih podjetij napoveduje za okrog 70 milijonov evrov investicij. Kar se tiče pričakovanj na osnovi sklenjenih pogodb, 35 odstotkov pomurskih podjetij napoveduje naraščanje investicij, prav toliko jih je napovedalo zmanjšanje, 30 odstotkov podjetij pa je napovedalo, da bodo ostale investicije na lanskem nivoju. Anketirana pomurska podjetja so letos napovedala 41 večjih investicij, katerih posamična vrednost bo presegla pol milijona evrov, 206 investicij pa bo manjših od 500 tisoč evrov. Povečanje investicij v zgradbe in opremo napoveduje 28 odstotkov podjetij, 24 odstotkov jih bo tovrstna vlaganja zmanjšalo, enako dinamiko vlaganj v zgradbe in opremo kot lani pa je napovedalo 48 odstotkov podjetij. Povečanje vlaganj v raziskave in razvoj napoveduje 47 odstot- Pomurska gospodarska zbornica je lani organizirala usposabljanje za 25 novih mentorjev za poklicno izobraževanje, za to pa je zdaj v Pomurju usposobljenih že 48 mentorjev. kov podjetij, zmanjšanje pa le 17 odstotkov. Glavni nameni načrtovanih investicij so novi izdelki in storitve, sledi večja dodana vrednost, vlaganja v tehnologijo ter v raziskave in razvoj in na koncu v širitev obsega proizvodnje. Kakšna pa je struktura financiranja teh naložb, bodo na voljo tudi nepovratna sredstva? V strukturi financiranja investicij prevladujejo bančni krediti, del sredstev bodo podjetja zagotovila iz amortizacije, računajo pa tudi na nepovratna sredstva Evropske unije. Pomurska podjetja so bila že lani uspešna na razpisih podjetniškega sklada, saj so štiri mikropodjetja iz tega naslova pridobila 370 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Ta sklad je jeseni objavil še razpis za mala in srednja podjetja za nakup tehnološke opreme, pomurska podjetja so iz tega naslova pridobila 670 tisoč evrov nepovratnih sredstev, skupna vrednost teh investicij pa je znašala 1,414 milijona evrov. Podjetniški sklad je bil lani zelo aktiven, vendar so bila sredstva namenjena predvsem mikro, majhnim in srednjim podjetjem, medtem ko za velika podjetja ni bilo večjih razpisov. Slednjim bo letos namenjenih več sredstev, saj bo samo za sofinanciranje turističnih projektov v gospodarstvu namenjenih od 20 do 25 milijonov evrov. Velika podjetja lahko letos računajo tudi na sredstva za spodbujanje tujih neposrednih naložb za odpiranje novih delovnih mest. V začetku tedna je bil objavljen razpis za mikro, mala in srednja podjetja za sofinanciranje naložb v tehnološko opremo, za kar je na voljo 35 milijonov evrov. Med pomurskimi podjetji je zanimanje za ta razpis, žal pa je spodnja meja vrednosti teh investicij 100 tisoč evrov, zato je manj zanimiv za mikro podjetja, razpis pa je zanimiv za mala in srednja podjetja. Objavljen je tudi že razpis Tehnološke agencije oz. ministrstva za visoko šolstvo za naložbe v strateške razvojno-raziskovalne projekte v podjetjih. Sredstva so namenjena za razvoj novih izdelkov in znanja, ne pa za opremo, zato zanje lahko konkurirajo podjetja, ki imajo lasten razvoj ali razvojne oddelke. Iz tega naslova lahko podjetja pridobijo od 300 tisoč do milijon evrov nepovratnih sredstev. Na voljo pa so še sredstva iz drugih naslovov, ki jih bo prav tako treba pritegniti v pomurska podjetja. Naj ob tem dodam, da je za subvencioniranje krajšega delovnega časa iz Pomurja trenutno 15 vlog za pet tisoč delavcev, pozitivno rešitev pa je do zdaj dobil le Arcont. Ludvik Kovač

11 KULTURA 19. marec Vugrinec potrjen za direktorja Murskosoboški mestni svet je podal soglasje k imenovanju Jožeta Vugrinca za direktorja Pokrajinske in študijske knjižnice. Po petih letih, ko je knjižnico vodila Suzana Szabo Pahič, se Vugrinec ponovno vrača na direktorski stol, od 1. marca pa je delo opravljal kot vršilec dolžnosti. Trenutno je na krajšem izobraževanju, videli pa bomo, kdaj se bodo začeli dogajati tudi vsebinski premiki programa PIŠK-a. Premor Psycho-Pathov Kultna zasedba Psycho-Path se je po petnajstih letih aktivnega delovanja odločila za nedefiniran premor, vsak pa se je posvetil svojim projektom. V letih svojega delovanja so izdali kaseto in pet plošč, imeli so vsaj tisoč koncertov, doma in v tujini, pomembno so soustvarjali alternativno sceno. O njihovem delu je Tone Cahunek, RSQ, posnel dokumentarec, ki ga bodo v petek predvajali v MIKK-u. Že predčasno»uskladili«ure V minulem tednu so nekateri organizatorji (kulturnih) prireditev očitno sklenili, da bodo uskladili ure že pred formalnim državnim datumom. Kako si lahko drugače razlagamo, da sta bila v petek v Beltincih, kjer že tako ali tako»vrvi od vsakodnevnih dogodkov«, ob isti uri dve prireditvi, enako pa se je zgodilo v torek v Murski Soboti?! Pritožbe o manjšem obisku v tem primeru ne pridejo v poštev. Premiera predstave Gledališke skupine KD Ivana Kaučiča Ljutomer Šah-mat z moškimi in ženskimi figurami Ljutomerski gledališčniki se odlično znajdejo v situacijski komediji Šah-mat je naslov gledališke predstave, ki jo je v soboto v Domu kulture Ljutomer premierno uprizorila Gledališka skupina KD Ivana Kaučiča Ljutomer. Režiser situacijske komedije je Srečko Centrih, ki igra tudi enega od glavnih likov v predstavi, vlogo gospoda Kralja. Ob Centrihu igrajo še Fanika Zorec, Mira Rebernik Žižek, Sonja Kolbl, Ljuba Erhatič, Petra Šilec, Jožef Laba in Albin Rožman. Uigrana ekipa, ki je doslej na oder postavila že vrsto zelo kakovostno narejenih gledaliških predstav, se je tokrat lotila gledališke komedije Vinka Möderndorferja. Gre za igrivo in zabavno komedijo, v kateri je veliko komičnih situacij in zapletov. Avtor Möderndorfer je ob razmišljanju o predstavi povedal, da lahkotna situacijska komedija spregovori resnico o svetu, saj razkrinkava laži, sprenevedanje in v primeru igre Šah mat tudi dvoličnost aktualnih političnih elit. Komedija Šah mat je prejela na Dnevih komedije v Celju leta 2006 nagrado žlahtno komedijsko pero. Zaplet igre sloni na dogajanju, ko se v stanovanju gospoda Kralja nepričakovano znajdejo njegov sin Rudi, tri sinove ljubice in njegova žena, Kralj pa pri tem skuša rešiti, kar se rešiti da, pri tem pa si bolj ali manj uspešno pomaga s šahovsko logiko. Gledališka predstava temelji na prikrivanju in razkrivanju ljubezenskih prevar, dogajanje pa dobro dopolnjuje tudi aktualna politična satira, saj je eden od glavnih likov minister za moralno prenovo, ki svoja načela tudi ves čas krši. Ljutomerski gledališčniki so tudi tokrat poskrbeli za veliko smeha v dvorani. Foto: J. G. Gospod Kralj je v Centrihovi upodobitvi smešno-žalosten lik upokojenca, ki ima težave s sinom Rudijem, ki je postal kar naenkrat iz prodajalca odličnih hot dogov pomembna politična figura. Rudi s pomočjo očeta spretno ureja tudi svoje odnose z ženo in tremi ljubicami, vendar se zaplete, ko si najde četrto ljubico in odslovi eno od njih. V očetovem stanovanju se tako zberejo vse štiri ljubice, žena in gledalec pa v napetosti čakajo, ali bo Kralj s šahovsko logiko vseeno uspel rešiti zadevo ali pa se bo na koncu vse razkrilo. Igralci s svojimi aktivnostmi ves čas dobro zapolnjujejo gledališki oder. Pogosto je namreč pomanjkljivost naših amaterskih gledališč, da je dogajanje postavljeno le v del odra in je večji del odra neizkoriščen. Nastopajoči dobro komunicirajo med sabo in z gledalci v vse bolj napetih razmerah. Liki pa so prepričljivi tudi v erotičnih prizorih, še posebno med ministrom za moralno prenovo Rudijem in mlado študentko. Izvirna, aktualna in sodobna slika povezav med ljudmi se ves čas zapleta in gledalca ohranja v napetosti. Pet ženskih in pet moških figur na gledališkem odru in na šahovnici je poskrbelo za veliko smeha v gledališki dvorani, ekipa pa je tudi tokrat dokazala, da spada med najboljše amaterske gledališke skupine v Sloveniji. Ob premieri je Jožef Laba prejel zlato Linhartovo značko za trideset let delovanja v ljubiteljski kulturi. Obenem so prvič podelili tudi gledališko iskrico, ki sta jo prejela Jelka in Miha Rostaher iz Male Nedelje. To priznanje bodo ob vsaki premieri podelili nekomu, ki jim je donatorsko pomagal pri njihovem delu in gledališkem ustvarjanju. Jože Gabor Gledališčniki in režiser KUD-a Štefana Kovača so s komedijo dodobra ogreli publiko in izvabili obilo smeha. Foto: A. N. R. R. Po premieri komedije Elizabeta je zagreta Elizabeta je zagrela tudi občinstvo v grajski dvorani Gledališka predstava Elizabeta je zagreta, avtorja Robina Howdina, je na premieri in tudi dan po tem v grajski dvorani soboškega gradu zagrela tudi publiko. Gre za izrazito situacijsko komedijo, polno komičnih zapletov in nepričakovanih preobratov. Po prvih tipanjih in zadržanosti tako igralcev kot publike smo se sprostili in predstava je lahko dobila svojo moč. Gledališčniki so se lotili zahtevne predstave, situacijske komedije, ki temelji na partnerskih odnosih in številnih zapletih, ki so odvisni prav od tega, kdo bo stopil skozi katera vrata. V dveh sosednjih hotelskih sobah se dogajata dva zmenka na slepo, ki se prelevita v pravi ljubezenski štirikotnik. Včasih se odnosi sicer zdijo naključni, pa niso, vedno je v ozadju tudi kakšen režiser ali kakšna ženska, ki ga zakuha. V predstavi je veliko zapletov, majhnih prevar, nepričakovanih preobratov, in da bo mera popolna, se vmeša še Lulu! V nabito polni dvorani je predstava svoj tempo stopnjevala in bolj je bila Elizabeta zagreta, bolj so bili zagreti igralci, publika pa jih je sprejela z odobravanjem, glasnim smehom in na koncu tudi z bučnim aplavzom. S to predstavo se na soboški gledališki oder, sicer v delno novi postavi, ponovno vrača nekdaj izjemno amatersko gledališče Kulturno-umetniškega društva Štefana Kovača. Predstavo je režiral Branko Pintarič, zaigrali pa so Borut Siherle (Sergio), Maja Prettner (Marija), Boštjan Lačen (Stanko), Tina Kur (Elizabeta) in Patricij Omar (Toni). A. N. R. R. Po poti Alice v čudežni deželi V ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka so odprli razstavo mladega slikarja Mateja Čepina. V uradnih vabilih na otvoritev so sicer pomotoma zapisali, da je akademski slikar, vendar so bili za nekaj mesecev prezgodnji. Kljub temu pa je Čepin, doma iz Celja, v Ljutomeru že stari znanec, saj redno sodeluje na Bienalih slik malega formata, kjer je leta 2006 že bil eden od nagrajencev. V Ljutomeru je to sedaj njegova prva samostojna razstava. Čepin svojo umetniško pot še izgrajuje, izpopolnjeval se je pri akademskem slikarju Veljku Tomanu, dobil pa je že nekaj nagrad na umetniških festivalih Ex-tempore. Kustos Srečko Pavličič je dejal, da je sam postavil Čepinovo razstavo, ki se navezuje na slovito literarno delo Alice v čudežni deželi, drugače, kot si je zaželel umetnik:»sam sem želel postaviti razstavo tako, da bo gledalec moral tako kot Alice sam najti pot iz labirinta.«t. K. Foto: A. N. N. R. Ministrica za kulturo obiskala negovski grad Majda Širca, ministrica za kulturo, je v sredo, potem ko je bil njen obisk pred mesecem že odpovedan, obiskala Občino Gornja Radgona in si ogledala tudi obnovljen grad v Negovi. Kulturno ministrico so seznanili z aktualno problematiko obnovljenega gradu in jo informirali tudi o nadaljnji obnovi. Gornjeradgonski župan Anton Kampuš in njegovi sodelavci so na tematskem pogovoru izrazili željo po dogovoru o rešitvi upravljavskega statusa gradu, in da bi se za grad čim prej našel tudi strateški partner. Ker je bila novinarska konferenca v Špitalu šele po koncu Vestnike redakcije, smo uspeli izvedeti, da pogovor teče tudi o tem, da bi lahko v upravljanje prevzeli del gradu z namenom, da bi se v njem izvajala dejavnost, povezana s turizmom in kulturo. A. N. R. R.

12 12 KRONIKA 19. marec 2009 Goljufiva elektronska sporočila o velikih denarnih nagradah Ne verjemite kralju iz Nigerije Policija obravnava čedalje več kaznivih dejanj po spletu V zadnjem času policija ugotavlja, da se je ponovno povečalo število elektronskih sporočil z lažno vsebino. Pošiljatelji posameznike po elektronski pošti obveščajo, da naj bi pri neki igri, ki jo poimenujejo mednarodna loterija na primer UK National Online Lottery 2009 ali Euro Millions Lottery International zadeli nagrado v vrednosti od nekaj tisoč pa vse do nekaj milijonov evrov. Pri tem izplačilo dobitka povezujejo z nakazilom določenega denarnega zneska, ki znaša od nekaj sto do tisoč evrov in ki je v primerjavi z dobitkom zanemarljiv. V teh primerih gre za goljufijo in zlorabo pojma loterija. Poleg takšnih obvestil še vedno krožijo tudi tako imenovana nigerijska pisma in druga pisma, v katerih pošiljatelj prosi prejemnika za pomoč pri transakciji, za kar mu obljublja določen odstotek denarja. Zanje se je že v preteklosti izkazalo, da gre za goljufijo.»govorimo o lažnih sporočilih o zadetkih na različnih loterijah, drugih igrah na srečo ali pismih, povezanih s prošnjami za pomoč pri transakciji denarja izmišljenih sultanov, plemenskih poglavarjev, državnikov in drugih domnevno bogatih oseb,«je dejal Janez Lovrec, vodja pomurskih kriminalistov. Policija zato vsem prejemnikom obvestil s tovrstno vsebino svetuje, da ne nasedajo obljubam in svojega denarja ne nakazujejo neznanim prejemnikom, da neznanim prejemnikom ne pošiljajo svojih osebnih in finančnih podatkov in da se najprej pozanimajo, ali je takšna igra na srečo v državi, iz katere prihaja obvestilo, sploh legalna. Povečalo se je tudi število prijav kaznivih dejanj goljufij po spletu.»zaznane so bile predvsem oblike goljufij z objavljenimi oglasi, kot so prodaje traktorjev in mobilnih telefonskih aparatov,«je še dejal Lovrec. A. B. Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Murska Sobota, Plese 9, 9000 Murska Sobota Tel.: (02) Če si žrtev nasilja ali v stiski, pokliči! Pomoč je zaupna in brezplačna. Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! Akcija z dobitkom apartmaja BK Studia doživela velik odziv ljudi, a tudi inšpekcije Dilema: nagradna igra ali igra na srečo Organizatorji trdijo, da gre za nagradno igro, kjer ni nič spornega, ministrstvo za finance pa, da zakonodaja ne dovoljuje loterije z namenom prodaje nepremičnine Traude Daniel iz Celovca je v igri na srečo prodajala svojo hišo ob Vrbskem jezeru. Sodni cenilci so nepremičnino ocenili, v igri je bilo na voljo deset tisoč srečk po 99 evrov. Odziv je bil neverjeten: za nagrado so se potegovali ljudje z vsega sveta. Žrebanje je bilo javno, igro je spremljal velik medijski pomp. Denar od vplačil, ki so presegla ocenjeno vrednost nepremičnine, je bil vrnjen. Avstrijska zakonodaja fizičnim osebam dovoljuje takšno prodajo. Tržna inšpekcija je sprožila postopek proti BK Studiu zaradi igre, kjer kupci vrednostnih bonov sodelujejo v žrebanju za glavno nagrado apartma. Primer je zdaj v rokah Urada za nadzor prirejanja iger na srečo. Finančno ministrstvo je odločno: zakonodaja prepoveduje prodajo nepremičnine s pomočjo srečk. To ni igra na srečo, ampak nagradna igra, zatrjujejo avtorji igre. Policisti igre niso preiskovali, so pa z njo seznanjeni. Tak je povzetek igre Nobelium oziroma zobozdravstva BK Studia Moravske Toplice.»Iz odločbe tržnega inšpektorata je mogoče ugotoviti, da je igra, ki jo prirejamo, dejansko nagradna igra. Iz odločbe sicer izhaja, da je prišlo do vsebinske pomanjkljivosti pri oglaševanju z reklamnimi letaki, ki pa bodo odpravljene. Nikakor ni govora o tem, da bi kakorkoli prirejali igro na srečo,«je dejal Danijel Kovač, pravnik BK Studia.»To je čisto marketinški projekt, s katerim želimo promovirati storitve estetskega zobozdravstva BK Studia in oglaševati blagovno znamko Nobelium. S projektom želimo omogočiti lažje prodajanje več sto apartmajev v apartmajskem naselju Nobelium v Moravskih Toplicah. Igre se ne bi lotili, če bi bilo kaj spornega,«pa pravi Darko Serec, vodja marketinga. S sloganoma 20 evrov je lahko ključ do vašega prestižnega apartmaja in Postanite del nedvomno največje nagradne igre v zgodovini Slovenije avtorji igre vabijo k sodelovanju. Z nakupom vrednostnega bona igralec sodeluje v žrebanju, kjer je glavni dobitek 390 tisoč evrov vreden apartma v naselju, ki je v izgradnji. Nagradni sklad znaša pol milijona evrov, od 1. marca pa že potekajo tedenska žrebanja dobitnika denarne nagrade tisoč evrov.»nekaj tisoč ljudi že sodeluje v igri. Ne glede na število prodanih bonov bomo v vsakem primeru podelili glavno nagrado. Končno žrebanje bo računalniško pod nadzorom komisije in notarja,«dodaja Serec. Idejo o igri so dobili ob podobnih igrah v tujini.»med drugim želimo zbuditi zaspano Pomurje. Smo kreativna ekipa, ki orje ledino. Žal so nekatere institucije toge. Prav tako izkoriščamo razmere na nepremičninskem trgu,«je še povedal Darko Serec. Urška Štorman iz službe za odnose z javnostmi pravi, da veljavna zakonodaja prirejanja loterije z namenom prodajanja nepremičnin ne dovoljuje:»način prodaje nepremičnine s pomočjo izdaje srečk bi bilo v skladu s slovensko zakonodajo po vsebini mogoče šteti med klasične igre na srečo. Klasične igre na srečo pa sme v skladu z določbami zakona o igrah na srečo trajno prirejati le prireditelj na podlagi posebne koncesije.«po besedah Štormanove obljubljanje dobitkov in sprejemanje vplačil brez dovoljenja ali koncesije pristojnega državnega organa predstavlja nevarnost, da bi prireditelji prirejali igre po lastni presoji in ne nazadnje tudi odločali, kdo je upravičen do dobitka.»igre na srečo torej lahko prirejajo le tisti subjekti, ki izpolnjujejo zelo strogo predpisane pogoje in plačujejo predpisane dajatve,«je poudarila sogovornica. Sicer poleg trajnega prirejanja klasičnih iger na srečo na podlagi posebne koncesije zakon omogoča tudi občasno prirejanje klasičnih iger na srečo. Občasno smejo klasične igre na srečo namreč prirejati društva in neprofitne humanitarne organizacije, vendar»morajo tudi ti prireditelji ob izpolnjevanju vseh zakonsko predpisanih pogojev najprej pridobiti dovoljenje ministrstva za finance«. Andrej Bedek Doma imela kitajsko in rusko puško Tukajšnji kriminalisti so v sodelovanju z ljutomerskimi in soboškimi policisti opravili dve hišni preiskavi. Pri 42-letniku iz okolice Ljutomera so zasegli vojaško puško iz druge svetovne vojne in malokalibrsko puško kalibra 22 kitajske izdelave s pripadajočimi 57 naboji; pri 46-letnem moškem iz okolice Murske Sobote pa rusko avtomatsko puško in doma izdelano puško za izstreljevanje šibernih nabojev. Domača orožarja zaradi suma kaznivega dejanja nedovoljene izdelave in trgovanja z orožjem ali eksplozivom čaka kazenska ovadba. A. B. Foto: PU MS Soboški vojaki čistili Fazanerijo Foto: A. B. Šestindvajset vojakov, ki v soboški vojašnici prostovoljno služijo vojaški rok, in njihovi štirje nadrejeni očitno cenijo skrb za čisto okolje. V čistilni akciji so pobirali smeti v okolici vojašnice, na poti do vadbišča Berek in ob trimski stezi v Fazaneriji.»Ker smo aprila skoraj vsak dan na terenu, drugače pa smo zmeraj ob dnevu Zemlje v sklopu mestnih aktivnosti čistili okolico, smo se odločili, da letos to storimo prej,«je dejal poročnik Franc Vučko, poveljnik enote. A. B.

13 Turistični Po naših znanih vodnik poteh Na Cankovi ves marec dvanajsti Jožefovi dnevi Jožefovo senje na stičišču trgovskih poti Predstavitev ljudske obrti in razstava domačih jedi V nedeljo so razstavo ročnih del in domače obrti na Cankovi nadaljevali s sklopom prireditev Jožefovi dnevi, ki jih bodo sklenili konec marca. Organizator dvanajstih Jožefovih dni je Turistično društvo Cankova skupaj z Župnijskim uradom Cankova in cankovskim športnim društvom. Predsednica cankovskega turističnega društva Hilda Vogrinčič je povedala, da so Jožefove dneve organizirali na podlagi tradicije Jožefovega senja na Cankovi. Sejem ob dnevu zavetnika cerkve Sv. Jožefa je bil, kot je Že v začetku marca so pripravili kulturno prireditev, razstavo likovnih amaterjev, v sodelovanju s Krajinskim parkom Goričko pa so organizirali tudi predavanje o dvoživkah. Pod geslom»se pomlad prebuja, prvo cvetje nam ponuja, če bo sveti Jožef lep in jasen, letnik letos bo prekrasen«je potekala tudi nedeljska prireditev, na kateri so se ob razstavi ročnih del in izdelkov domače obrti predstavili njihovi izdelovalci. Pripravili so tudi razstavo domače kulinarike. Ob ljudskih obrtnikih iz domače občine in drugih krajev Prekmurja Obiskovalci so spoznavali različne ljudske obrti, tudi lončarstvo, ki ga je predstavil lončar Zelko iz Lemerja. in Porabja so se predstavila tudi turistična društva s svojo dejavnostjo. Sodelovali so turistična društva Korovci, Vrtnica Beznovci in Cankova, lončar Zelko iz Lemerja, izdelovalec krmilnic in valilnic Škodnik, medičarka Jožica Celec, pridelovalci vin in drugi. Obenem so potekale tudi delavnice, na katerih so obiskovalci spoznavali izdelovanje izdelkov domače obrti, delavnice pa so pripravili tudi za šolarje. Do konca marca bodo pripravili še Jožefovo senje in Jožefov pohod, sklop prireditev pa bodo končali v nedeljo, 29. marca, ko bo otvoritev Bernardine poti in pohod ob Ledavskem jezeru. Jože Gabor Turistične prireditve Cankova V soboto, 21. marca, ob 9.30 se bo začel pri vaško-gasilskem domu tradicionalni Jožefov pohod, ki ga pripravlja ŠD Studenec Cankova. Pot bo pohodnike peljala na relaciji Cankova Topolovci Domajinci Krašči (ob Ledavskem jezeru) Gornji Črnci Gerlinci Korovci, od tam pa se bodo vrnili na Cankovo, kjer bo druženje ob glasbi. Tešanovci V petek, 20. marca, ob bo otvoritev novega gostišča Oaza pri ribniku med Tešanovci in Mlajtinci, ki so ga zgradili v okviru projekta Oaza zdravja, v sklopu katerega so uredili tudi gramoznico v bližini. Ljutomer V soboto, 21. marca ob 8. uri bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji LTO Prlekija Ljutomer, na kateri bo ponudba izdelkov domače obrti, domačih dobrot, vina, medu, sokov, bučnega olja in podobno. Cankova V četrtek, 19. marca, od 8. do 13. ure bo Jožefovo senje, obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi razstavo ročnih del in domače obrti v vaško-gasilskem domu. Murska Sobota V četrtek, 19. marca, ob 17. uri bo v Galeriji PAC brezplačno predavanje Raba in zloraba zdravilnih rastlin. Predaval bo Jože Majes iz zeliščarske slovenske kmetije Plavica. Predavanje je uvod v tečaj z naslovom Poznavalec zdravilnih rastlin, ki se bo začel naslednji teden. Lendava V četrtek, 19. marca, med 16. in 18. uro bo končana Velikonočna delavnica, ki jo pripravlja ZKD Lendava v sodelovanju s kulturnimi društvi. Vsi izdelki, ki so nastali na delavnici, ki je potekala od ponedeljka, bodo razstavljeni na prireditvi Pirhi in vino, ki bo v lendavski sinagogi od 3. do 7. aprila. Razkrižje V nedeljo, 22. marca, ob bo deseti letošnji pohod v okviru programa Živimo zdravo. Zbirno mesto udeležencev je ob pri razkriškem kulturnem domu ali ob pri turistični kmetiji Stari hrast v Radomerju, kjer se bo pohod začel, pohodniki pa se bodo odpravili v Jeruzalem. Grad V Viteški dvorani gradu je na ogled razstava fotografij Miška Kranjca z naslovom Goričko, ki sta jo pripravili JZ Krajinski park Goričko in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija. Moravske Toplice Turistično-informativni center Moravske Toplice v Kranjčevi ulici 3 je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, ob sobotah od 7. do 15. ure ter ob nedeljah in praznikih od 8. do 14. ure. Jeruzalem TIC Jeruzalem, v katerem sta tudi trgovina s spominki in vinoteka Jeruzalem, je do februarja odprt vsak dan med 10. in 16. uro. Z ročnimi deli so se na razstavi predstavile članice turističnih in drugih društev. Fotografije: J. G. V soboto so pripravili v športni dvorani v Radencih trinajsto pomursko salamijado v organizaciji Turističnega društva Radenci, na kateri so razglasili rezultate ocenjevanja domačih salam. Po mnenju komisije je prinesel najboljšo salamo na ocev spominu ljudi in zgodovinskih virih, vedno zelo dobro obiskan. Nanj so prihajali ljudje od blizu in daleč. V preteklosti je bil kraj tudi območno središče, skozi katerega so vodile poti od Gornje Lendave do Dolnje Lendave in v Avstrijo, na teh poteh pa so se ljudje radi ustavljali tudi na Cankovi. Hilda Vogrinčič:»Cankova je bila nekoč stičišče poti in trgovsko središče, na Jožefovo senje pa je vedno prišlo veliko ljudi.«tina Durič:»Na Jožefovih dnevih vsako leto sodelujemo tudi šolarji cankovske osnovne šole, in sicer likovni krožek. Prejšnja leta smo risali na keramiko, steklo, steklenice in krožnike, letos pa smo iz prtička izrezali motiv, ki smo ga potem prilepili na svečo. Sodeluje nas devet, mentor pa je Peter Obal.«Trinajsta pomurska salamijada v Radencih Najboljša iz Slovenj Gradca in Beltinec Devet finalistov se je uvrstilo na slovensko finalno tekmovanje, ki bo 9. maja v Radencih. Foto: D. M. njevanje Darko Hlupič iz Slovenj Gradca, drugi je bil David Hlupič iz Slovenj Gradca, tretji pa Milan Kolar iz Beltinec. Devet najbolje uvrščenih izdelovalcev bo sodelovalo tudi na slovenskem finalnem tekmovanju, ki bo 9. maja v Radencih. Med temi sta iz Pomurja še Jože Hamler iz Gornjih Ivanjcev in Giza Sever iz Pečarovec. Na tokratni salamijadi so lahko bili tekmovalci z več vzorci salam, finalnega pa se lahko udeležijo le z enim vzorcem. Klobase so sicer zbirali že v četrtek v gostilni Klobasa v Šratovcih, v petek pa je potekalo strokovno ocenjevanje. Na salamijadi je sodelovalo 71 izdelovalcev domačih salam z 91 vzorci. Med udeleženci je bilo petnajst takih, ki so na tekmovanju sodelovali prvič. Med finalisti je tudi Jože Hamler iz Gornjih Ivanjec, ki je letos dosegel peto mesto, doslej se je udeležil vseh trinajstih salamijad in je bil kar desetkrat uvrščen med prvake. Salame je ocenjevala strokovna komisija, v kateri so bili Vladka Hradil Barbarič, Lidija Matevž, Ljubo Fekonja, Milan Hari, Štefan Balažic in Damir Radič. Največje možno število točk, ki ga lahko doseže tekmovalna salama, je dvajset, pri tem pa se ocenjujejo okus, vonj, videz in barva prereza, zunanji videz in tekstura oziroma vsebina. Predsednik Turističnega društva Radenci Emil Šmid je ob tem povedal, da so bili tako organizatorji kakor tudi člani strokovne komisije zadovoljni s številom udeležencev pa tudi kakovostjo izdelkov, obenem pa je to tudi promocija domače salame, ki spet pridobiva veljavo v domači kuhinji in turistični ponudbi. Udeleženci so na prireditvi ob druženju in glasbi lahko poskusili tudi domače salame in druge domače dobrote. J. G.

14 14 IZ NAŠIH KRAJEV Z našega štedilnika Boštjan Režonja, kuhar v lendavskem hotelu Lipa Kremna kolerabna juha 3 srednje velike kolerabice, 1,2 l zelenjavne osnove ali vode, 30 g masla, 5 cl rastlinskega olja,1 manjša čebula, 2 žlici moke, 15 cl smetane za kuhanje, sol, poper, muškatni orešček, sesekljan zelen peteršilj. Kolerabe očistimo, olupimo in operemo. Lepše liste ene kolerabe in eno kolerabo prihranimo za kasneje, za jušni vložek. Kolerabe narežemo na kocke. Očiščeno čebulo drobno sesekljamo in na olju prepražimo. Dodamo tudi narezano kolerabo in prepražimo. Dodamo moko in še nekoliko prepražimo, nato zalijemo z jušno osnovo ali vodo. Začinimo in počasi kuhamo do mehkega. Nato juho s paličnim mešalnikom dobro zmešamo in ji dodamo smetano. Juho na hitro še pokuhamo in po potrebi začinimo. Prihranjeno kolerabo narežemo na kockice, liste na lističe in vse skupaj na maslu prepražimo. Vročo juho nalijemo v krožnike ali jušne skodelice in vložimo prepraženo kolerabo ter potresemo s sesekljanim peteršiljem. Ribja zloženka z brokolijem in cvetačo 600 g poljubnih ribjih filejev brez kože in kosti, sol, poper, rožmarin, 1 limona, 450 g cvetače, 450 g brokolija, 1 sveža rdeča paprika, 50 g masla, 50 g moke, 20 cl mleka, 4 jajca, 30 cl smetane za kuhanje, 100 g naribanega sira; maslo in bele drobtine za pekač. Ribje fileje zrežemo na manjše kose, začinimo in pokapljamo z limoninim sokom. Tako pripravljene pustimo, da se marinirajo. Posebej v slanem kropu skuhamo cvetačo in brokoli. Pazimo, da ju ne razkuhamo. Kuhano zelenjavo odcedimo in ohladimo. Rdečo papriko očistimo in operemo ter narežemo na drobne kocke. Maslo razpustimo, dodamo moko in prepražimo. Zalijemo z mlekom, dobro premešamo, in ko se masa zgosti, odstavimo. Nekoliko ohlajeni masi primešamo jajca in smetano. Ognjevarno posodo namastimo z maslom, posujemo z drobtinami in po dnu razporedimo brokoli. Pokapljamo jih z bešamelno omako. Nato naložimo ribje fileje, jih prav tako pokapljamo z omako in na fileje naložimo cvetačo. Vse skupaj pokapljamo in prelijemo s preostalo bešamelno omako ter posujemo z naribanim sirom in rdečo papriko. Pekač postavimo v segreto pečico in pečemo pri 160 C do zlato-rumene barve. Nekoliko ohlajeno zloženko narežemo na kose in postrežemo. Solata iz belega fižola s paradižnikom 400 g belega fižola, 400 g paradižnikovih koščkov iz konzerve, 2 stroka česna, 6 cl oljčnega olja, sol, poper, lovorjev list, timijan, sveži rdeči feferoni (ostri) ali malo omake tabasko, ščepec sladkorja, 1 žlica drobno zrezanega svežega drobnjaka. Fižol preberemo, operemo in namakamo v hladni vodi vsaj 12 ur. Pristavimo ga v slanem kropu in skuhamo do mehkega. Ko je fižol kuhan, ga precedimo in splahnemo. Na olju na hitro prepražimo sesekljan česen in dodamo paradižnikove koščke. Premešamo in na hitro prevremo. Dodamo odcejen fižol in začimbe. Premešamo in po potrebi še začinimo. Pripravljeno solato nadevamo v solatne sklede in dekoriramo s svežim drobnjakom. Solato postrežemo toplo ali hladno. Čokoladno-orehove rezine z jabolki 4 jabolka, 200 g orehovih jedrc, 100 g čokolade, 6 jajc, 260 g sladkorja v prahu, 150 g moke, naribana lupina 1 pomaranče, ščepec mletega cimeta; maščoba in moka za pekač. Dekoracija: stepena sladka smetana, sveži listi melise, koščki čokolade, dekorativno izrezane rezine jabolk. Jabolka očistimo in grobo naribamo. Polovico orehov zmeljemo, polovico pa grobo sesekljamo. Prav tako grobo naribamo čokolado. Jajca s sladkorjem v prahu stepemo v gosto peno. Masi postopoma dodajamo naribana in ožeta jabolka, z moko pomešane mlete in sesekljane orehe, naribano pomarančno lupino, čokolado in cimet. Pripravljeno maso vlijemo v pomaščen in z moko potresen pekač. Pecivo pečemo dobre pol ure pri 175 C. Nekoliko ohlajeno pecivo narežemo na rezine, poljubno dekoriramo in postrežemo. Hišno dvigalo za Alenko Repič iz Žitkovec Strme stopnice niso več ovira Dobrodelno akcijo je vodilo društvo Sožitje iz Lendave Trak so Alenki Repič pomagali prerezati mama Katica, Slava Donko in Marjan Kardinar. Sožitje Lendava, društvo za pomoč osebam z motnjo v duševnem razvoju, in Občina Dobrovnik sta pripravila slovesnost ob predaji hišnega dvigala, ki bo olajšalo življenje članici društva Alenki Repič iz Žitkovec in njeni mami Katici. Alenka je že od rojstva priklenjena na invalidski voziček in jo je doslej mama Katica vsak dan, že dvaintrideset let, na rokah prenašala po stopnicah v hišo. Z leti pa so tudi njej začele pojemati moči in premagovanje strmih stopnic je postajajo iz dneva v dan težje. Sedaj pa je vse drugače. Dvigalo ju kar z vozičkom vred, ki sta ga prej morali puščati v garažnih prostorih na dvorišču, Otroci v Dobrovniku pozivali Pripni svoje življenje V vsesplošno akcijo Ministrstva za promet RS Pripni svoje življenje so se vključili tudi najmlajši, katerih življenja so zaradi starejših, ki ne spoštujejo varnostnih predpisov, pogosto ogrožena. Malčki iz Dobrovnika so tako delili letake in risbice mimoidočim ter udeležencem prometa in jih opozarjali na previdnost in pomembnost spoštovanja predpisov pri uporabi varnostnih pasov, saj ti rešujejo življenja. Voznikom so tudi sporočili, da morajo poskrbeti za to, da so v vozilu pripeti vsi potniki, saj nepripeti ogrožajo tudi tiste, ki so pripeti. Franc Bobovec dvigne do hišnih vrat. Repičevi težko živijo in brez pomoči ljudi, ki so se odzvali na dobrodelno akcijo društva Sožitja, ki je zbiralo potrebni denar, dvigala ne bi mogli kupiti. Prispevke so pri društvu zbirali z gledališko predstavo, prodajo izdelkov varovancev Varstveno delovnega centra Lendava, ki ga Alenka obiskuje že sedmo leto, in z vabilom ljudem dobre volje, da sodelujejo v akciji. Vabilu so se odzvali podjetja, organizacije in posamezniki, ki so prispevali po svojih močeh in katerih vsak dar je bil zelo dragocen. Na ta način so zbrali evrov, razliko do evrov, kolikor je stalo dvigalo, pa je primaknila še Škofijska karitas. Zbrane, ki so se udeležili srečnega dogodka na domu Repičevih v Žitkovcih, je pozdravila in se vsem zahvalila za pomoč Slava Donko, predsednica društva Sožitje in pobudnica akcije, o pomenu solidarnosti med ljudmi pa so spregovorili Štefan Ftičar, član društva, predsednica občinske narodnostne skupnosti Ana Car in predsednica Zveze društev Sožitje dr. Katja Vadnal. Zbrane je pozdravil tudi župan Marjan Kardinar in dvigalo blagoslovil tamkajšnji župnik Srečko Fras. Kulturni program so pripravili učenci druge dvojezične osnovne šole iz Lendave in dvojezične osnovne šole iz Dobrovnika ter varovanci Varstveno delovnega centra Lendava. Majda Horvat 19. marec 2009 Lendavski upokojenci so aktivni športniki V Društvu upokojencev Lendava so na občnem zboru, na katerem se je zbralo kar 200 članov, ugotovili, da so lani prek komisij in sekcij opravili številne aktivnosti. Najbolj dejavni so bili na športnem področju, saj so se redno udeleževali pohodov in tekmovanj, na katerih so večkrat stali tudi na stopničkah. Članice sekcije ročnih del so se ob različnih priložnostih predstavljale s svojimi vezeninami, skupina upokojencev pa za maj pripravlja uprizoritev enodejanke Kofetarji, tako da je v društvu oživela tudi kulturna dejavnost. Ob vsem tem so se člani društva družili še ob različnih predavanjih, izletih in piknikih. Na občnem zboru so opravili tudi nadomestne volitve in za podpredsednika izvolili Branka Lovraka, za članico upravnega odbora pa Justino Ivanuša. Po uradnem delu je predsednik društva Aleksander Marič izročil še priložnostno darilo in spominsko listino ob 50-letnici skupnega življenja zakoncema Herman iz Lendave ter priznanje za opravljeno delo članicam Anki Tonka, Milki Toplak in Katici Šomen. M. U. www.

15 19. marec 2009 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Butična oljarna Sušec iz Borec»Zastrupil si me!«njihove stranke vedo, kakšen okus in vonj ima pravo sončnično, orehovo, lešnikovo in bučno olje Oljarna Sušec je pravzaprav ena mlajših in sodobnejših oljarn, čeprav deluje že od leta, kajti dvajset let za takšno dejavnost ni ravno pretirana starost. Danes imajo stranke iz vse Slovenije, saj so znani po tem, da lahko predelajo tudi zelo majhne količine semen. To pa jim omogočajo prav posebne priprave in stroji, ki jih je izdelal lastnik Emil Sušec kar sam. Gospodar Emil je bil v osemdesetih letih zaposlen kot strojnik in varilec v Tehnostroju Ljutomer, nato se je zaposlil na zadrugi v Križevcih kot vzdrževalec. Pravi razlog, da se je odločil narediti doma oljarno, pa je bil drugje. Soproga Kristina izhaja namreč iz znane Kocbekove družine, kjer še danes deluje uspešna oljarna.»in sem ji rekel: Pa zakaj ne bi imela še ti doma oljarne, če imata oljarno že tvoj brat in sestra,«se je spominjal Emil. Ker je bil ključavničarske stroke, je lahko vso potrebno opremo naredil sam. Če smo še bolj določni brez dragocenih nasvetov in izkušenj mojstra Cipota iz Kroga se Emil Sušec ne bi nikoli odločil za ta podvig. Emil je bil namreč vzdrževalec Cipotove oljarne v Krogu in prav ta stari Kristina in Emil Sušec z veseljem delata v svoji»butični«oljarni. Foto: B. B. P. oljarski mojster ga je nesebično naučil vse potrebno za izdelovanje dobrega olja, izdal mu je tudi tiste najmanjše skrivnosti. To, da je imela soproga Kristina olje v krvi, je bila le pika na i. Danes vozijo v njihovo oljarno seme iz celotne Slovenije, saj se je razširila novica, da lahko stiskajo olje tudi iz zelo majhnih količin, na primer le iz petih kilogramov semena.»tisti, ki doma prideluje buče, sončnice ali druge poljščine, ve, kakšen okus mora imeti naravno olje. Res pa je, da so stari ljudje še vedno navajeni na močno bučno olje, tega pa dobiš tako, da seme dolgo pražiš. Vse bolj pa je moderno zdravo, hladno stiskanje, da se seme čisto malo spraži. Tudi hčerka Manica je na izpitu za delo v oljarni morala vedeti, da je kakovostnejše tisto olje, ki je narejeno iz manj praženih semen,«je povedal Emil Sušec, ki pa je najbolj vesel, da je vedno več ljubiteljev njegovega olja tudi med turisti, gosti term v Banovcih, Radencih in Moravskih Toplicah. In ti se vračajo, kajti zastrupili so se z dobrim oljem ali kakor je vzkliknil eden od primorskih gostov:»preklet hudič, zastrupil si me, ne morem več brez tega olja!«bernarda B. Peček Ivanka Žižek uživa v izdelavi rož iz kreppapirja V Domu starejših občanov v Gornji Radgoni veliko stanovalcev občuduje sobo, v kateri preživlja jesen življenja 74-letna Ivanka Žižek. V njeni sobi se namreč bohotijo raznovrstne rože, izdelane iz kreppapirja. Kot nam je pojasnila Ivanka, se je te spretnosti naučila že v otroštvu, potem pa nanjo že skoraj pozabila:»v času mojega otroštva so bili tudi otroci zelo vpeti v življenje in delo na kmetiji. Čeprav smo imeli kar veliko zemlje, je bilo tudi nekaj časa za ročna dela. Mene je posebej pritegnilo izdelovanje rož iz kreppapirja, iz katerih so po domovih pletli tudi pogrebne vence. Ko so se torej pri nas doma zbrale ženske, ki so bile vešče tega opravila, sem jih vedno z zanimanjem opazovala in se od njih učila. Ker je pozneje ta dejavnost počasi zamrla, ji nisem posvečala velike pozornosti, sedaj, ko sem upokojena, pa spet z veseljem ustvarjam. V kreativni delavnici, ki jo tukaj v domu vodi Matjaž Zupanc, sem se naučila izdelave tudi drugih izdelkov.«pod njenimi rokami tako poleg rož nastajajo tudi različni venci, monštrance in vrsta drugih izdelkov. Za vse to pa je njena domska soba, ki si jo deli s Pavlo Jelen, premajhna, zato Ivanka večino svojih izdelkov podari. Vesela je, če lahko katerega tudi proda, da si tako vsaj delno pokrije stroške, ki jih ima z nakupom materiala. Ludvik Kramberger Foto: L. Kr. Občni zbor Društva upokojencev Radenci Nenehno spodbujajo k aktivnemu življenju Uvodni del občnega zbora DU Radenci je bil namenjen priložnostnemu kulturnemu programu, v katerem so se spomnili materinskega dne. Ob tej priložnosti so malčkom in učencem OŠ Radenci podelili priznanja za spise in risbe na to temo. Iz poročila predsednice DU Radenci Marije Erveš izhaja, da je bilo društvo, ki šteje 634 članov, v letu 2008 zelo aktivno. Na novo so imenovali komisijo za kulturne in druge prireditve ter skupino prostovoljk Druženje za višjo Prejemniki priznanj Foto: Milan Jerše kakovost življenja. Od lanskega 1. septembra so najemniki prostorov v DOSOR-ju (domu za starejše občane), pri čemer njegove stanovalce vključujejo v svoje dejavnosti. Radenski upokojenci so tudi redno seznanjeni o dogajanju prek Novičk, ki so jih v letu 2008 izdali devetkrat. Veliko pozornost so namenili tudi medgeneracijskemu druženju in sodelovanju. Med drugim so pripravili že 3. medgeneracijski pohod, ki se ga je udeležilo kar 108 pohodnikov. Na športnem in rekreativnem področju je bilo aktivnih 191 upokojencev. Ti so se vključevali v naslednje panoge: kegljanje, strelstvo, športni ribolov, šah, pikado, pohodništvo, kolesarjenje, telovadba in kartanje. Stalna pozornost velja tudi izobraževanju in skrbi za zdravje, zlasti preventivi. Člani so lahko vsak mesec opravili kontrolo krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola. V poletnem času so organizirali letovanje na otoku Korčula, še prej pa razstavo ročno izdelanih prtičkov skupine Sonček. Že utečeno pa je sodelovanje s sorodnimi društvi in drugimi ustanovami, s katerimi načrtujejo marsikatero skupno akcijo. Na občnem zboru so sprejeli tudi program dela za leto Z njim bodo še naprej spodbujali k aktivnemu življenju in delovanju, spoznavanju naravnih in kulturnih lepot ter znamenitosti, k športno-rekreativni dejavnosti, smotrni in aktivni izrabi prostega časa ter sodelovanju z občinskimi in drugimi organi, ki skrbijo za upokojence in druge starejše občane. Zelo pohvalno sta se o delovanju DU Radenci izrazila župan Mihael Petek in predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev Mirko Lebarič. Milan Jerše Društvena priznanja so prejeli: Marija Zajmi, Nada Motoh in Filip Matko Ficko. Priznanje pomurske upokojenske zveze sta dobila Marija Erveš in Slavica Lemut, priznanje ZDUS-a pa Ida Mir. Najvišje društveno priznanje, listino častne članice, pa so izročili Anici Kondrič. Zlatoporočenci so: Genovefa in Ivan Močnik iz Dragotinec ter Anica in Janko Kondrič iz Radenec. Svojevrsten rekord pri Čahukovih v Ivanovcih Foto: J. Ž. Redko se zgodi, da krava v enem letu kar dvakrat teli, prav neverjetno pa je, da bi imela v dveh telitvah kar pet telet, kot se je zgodilo na kmetiji Čahukovih v Ivanovcih. Njihova krava Cifra je namreč v enem letu povrgla štiri bikce in eno teličko, najprej dvojčke, drugič pa še trojčke. Kot pravi gospodar Geza, je dobrih pet let stara Cifra, ki je ena od 18 krav lisaste pasme, kolikor jih imajo v hlevu, svojevrstna rekorderka. V štirih telitvah je povrgla že osem telet oziroma je dvojčke skotila že pri prvi telitvi. Natančne razlage za takšne nenavadne pojave v reprodukciji v njihovem hlevu Geza nima, enako tudi ne veterinarji iz družbe Veterinaria iz Murske Sobote, ki pri njih opravljajo umetne osemenitve. Po njihovem mnenju imajo ob genetiki določen vpliv tudi pozitivni učinki paše, saj so vse krave pri Čahukovih od pomladi do pozne jeseni na paši, torej so v nenehnem gibanju in v zelo dobri fizični kondiciji. J. Ž.

16 16 reportaža 19. marec 2009 Na Cankovi oster boj božjih odposlancev, mož v modrem in občinskih veljakov»pismo, kako to podajaš«ali tudi preprosto»scheisse«občinstvo je stiskalo pesti za odpuščanje grehov, manj prometnih kazni in več asfalta S pobiranjem vstopnine bi lahko reševali občinski proračun Strah pred dopinško kontrolo»če bi naš policijski vikar prišel na Cankovo že na začetek turnirja, bi bili zmagovalci mi,«je televizijko Cirilo prepričeval Jožef Prša, piarovec mož v modrem.»ne vem,«je menil Goran Merica iz slovenske duhovniške reprezentance,»pravijo, da imamo duhovniki zmeraj enega več, ki je na naši strani, in da imamo zato prednost.zmagovalci smo vsi, ki smo danes tukaj,«je k temu dodal Danilo Kacijan iz policijske ekipe.»če navijate za župnike, vam bodo odpustili grehe, če za policiste, ne boste dobili prometne kazni, če za župane, pa dobite či zadetek več kot nasprotnik,«je pred turnirjem dejal Wolfgang Doberer. Severnim sosedom se ni izšlo: sicer so dosegli dva gola, a so jih prejeli kar enajst.»turnir je tradicionalen, naslednje leto ga bomo spet organizirali,«je avstrijske goste tolažil Drago Vogrinčič, cankovski župan, seveda z obveznim klobukom na glavi. Ob županu so navijali še trije visoki gostje: Drago Ribaš, prvi pomurski policist, soboški škof dr. Marjan Turnšek in domači župnik Andrej Zrim.»Moji favoriti so duhovniki,«je pred finalno tekmo menil Nino Kacijan, delivec pravice. In res. Ekipa slovenskih duhovnikov je igrala domiselno in bila neneh- Avstrijski duhovniki so krepko končali na zadnjem mestu, čeprav je za njih pesti stiskal tudi murskosoboški škof Marjan Turnšek. Fotografije: Andrej Bedek Možje postave so se precej trudili, vendar so bili na koncu le tretji.»zmagovalci smo vsi, ki smo danes tukaj,«je bil prepričan policijski vratar Danilo Kacijan.»Scheisse«je ušlo avstrijskemu božjemu odposlancu, ko je v dvoboju izgubil žogo.»pismo, kako to podajaš,«mu je vrnil njegov slovenski kolega. asfalt do hiše,«je v ozadju vpil v mikrofon Silvo Pugelj, uradni napovedovalec na nedeljskem nogometnem turnirju, kjer so moči merile ekipa vodstva Policijske uprave Murska Sobota, reprezentanci slovenskih duhovnikov in županov ter ekipa duhovnikov iz sosednje Avstrije. Pugelj se je preskušal tudi v tujih jezikih.»forza, carabinieri,«je namreč zavpil, ko so dali v tekmi za tretje mesto policisti ekipi avstrijskih duhovnikov prvi gol.»naš cilj je, dose- Na turnirju ni manjkalo drznih preigravanj, filigransko natančnih podaj, izvrstnih zadetkov, spektakularnih obramb vratarjev in drsečih startov. no nevarna za nasprotnikov gol. A spet je obveljalo nenapisano pravilo v nogometu: kdor ne da gola, ga kmalu dobi. Iz dveh protinapadov so župani dvakrat zadeli. Do konca so se občinski možje veselili še dveh zadetkov: četrtega je s prefinjenim strelom dosegel Jožef Škalič, župan Kuzme. Žogo mu je izvrstno nastavil robustni Stanko Gjerkeš, lendavski podžupan. Poraz je z zadetkom omilil Merica. Duhovnikom ni pomagalo niti, da jih je okrepil kolega Janez Turinek, župnik iz Artič in zmagovalec Piramide.»Tri sporočila sem poslala, ko sem glasovala za njega,«je rekla priletna gospa ob ograji igrišča.»res je simpatičen,«je dodala njena soseda.»posebnih treningov nimamo, treniramo zgolj individualno. Sicer smo na evropskem prvenstvu županskih ekip zasedli sedmo mesto,«je pojasnjeval Stanko Glažar, selektor slovenske reprezentance županov, sicer direktor ptujske občinske uprave.»če bi pobirali vstopnino, bi županu napolnili proračun,«pa je bila debata v smehu ob točilnem pultu.»ali so imeli igralci dopinško kontrolo,«se je spraševal priložnosti natakar.»dopinga ni. Še,«je v odmoru med tekmama dejal Merica.»Doping bo treba preveriti na koncu. Mislim, da bo kar nekaj pozitivnih testov,«je končal Kacijan.»After party«je kasneje sledil v Strukovcih. Kako se je končal, ni znano Andrej Bedek Reprezentanca slovenskih županov in ekipa vodstva Policijske uprave Murska Sobota sta odigrali tekmo neodločeno, po streljanju kazenskih strelov pa so slavili prvi. V finalu so imeli več od igre slovenski duhovniki, vendar je spet obveljalo nenapisano nogometno pravilo, da kdor ne da gola, ga seveda takoj dobi.

17 Foto: Nataša Juhnov Njivski kolobar z avtohtonimi sortami Kmetijstvo je odvisno od vremena V Slogi je moč Brez pluga, gnojil in škropiv do dobrih pridelkov Izberite najboljše hibride za setev 2009! Kako rodovitna so pomurska polja? Zavarovanje posevkov in plodov pri Zavarovalnici Triglav F4 kombinacija herbicidov v koruzi, ki si jo naredite sami Največji svetovni dogodek v kmetijstvu Najboljši hibridi za Pomurje 15-letnica Pioneerja v Sloveniji Pomen lisaste pasme govedi v Pomurju Zakaj kemijske analize krme in zemlje? Osemenjevalni center za plemenske bike Murska Sobota Osemenjevalni center plemenskih merjascev Bakovci Tržna usmeritev prašičereje KMETIJSTVO Kmetijstvo v primežu želja in potreb Ne le za preživetje, pač pa tudi za razvoj Posledice svetovne finančne krize se vedno bolj zajedajo tudi v vse pore gospodarstva. Trditve, da kmetijstvo težav še ne čuti, zato ne držijo. Morda trenutne težave res niso neposredna posledica finančne krize, saj je v preteklosti do težav v kmetijstvu prihajalo tudi takrat, ko je v drugih dejavnostih vladala konjunktura. Sama narava kmetovanja je namreč takšna, da prihaja do cikličnih nihanj, ki so posledica takšnih ali drugačnih dogodkov. Kmetijska pridelava v glavnem poteka pod milim nebom in je zato usodno odvisna od vremena. Kriza je, ko so vremenske razmere neugodne in so pridelki zmanjšani, do težav pa prihaja tudi takrat, ko je pridelka preveč in cene zato padajo. Zadnja kriza v nekaterih dejavnostih kmetijstva traja že več let in se je začela veliko pred nastopom svetovne finančne krize. Morda smo ji namenjali le manj pozornosti, saj se je uspelo doslej kmetijstvu iz težav vedno nekako izkopati. Seveda ne brez posledic, ki so se kopičile in so zdaj že dobile razsežnosti, ki jih ni mogoče več prezreti. Razmere v pomurski govedoreji že leta in leta kličejo k ukrepanju, vendar se stanje samo še poslabšuje. Redke so še kmetije, ki redijo govedo, vedno več pa bo tudi vasi, kjer že kmalu ne bo niti ene krave. In kjer ne bo živine, tam ne bo tudi kulturne krajine, saj se bo ta zaraščala. Podobne so razmere v prašičereji pa tudi poljedelstvu se ne piše najbolje. Finančni položaj kmetijstva zaenkrat še nekoliko rešujejo kmetijske subvencije, vprašanje pa je, kaj bo prinesla nova finančna perspektiva. Eni trdijo, da se bo novim razmeram treba prilagoditi, vendar se v nedogled tudi ne bo dalo prilagajati. Zgolj golo preživetje za kmeta je premalo. V zmoti so tisti, ki mislijo, da je kmet lahko zadovoljen, če dvakrat na leto zakolje prašiča, si sam pridela hrano in ni lačen. Tudi kmetija potrebuje razvoj, nove investicije, brez sredstev pa te niso možne. Do sredstev pa kmetija lahko pride le s primernimi dohodki. Lepo se sicer slišijo ideje o sonaravnem kmetovanju, s starimi sortami, brez gnojenja in brez zaščite, vendar se postavlja vprašanje ekonomike takšnega kmetijstva. Tako pridelana hrana bo dražja, le redki si jo bodo lahko privoščili, zato se bo v tovrstno pridelavo lahko usmeril le manjši del kmetov. Res je, da stvar kmetijstva ni le pridelava hrane, pač pa tudi skrb za ohranjanje okolja, vendarle pa postaja v zadnjem času pridelava hrane strateško vse pomembnejša. Pri načrtovanju razvoja kmetijstva bo zato potrebno upoštevati interese vseh, v prvi vrsti pa realne možnosti. Samo na tak način kmetijstvo ne bo le preživelo, pač pa se bo tudi razvijalo. Ludvik Kovač

18 18 KMETIJSTVO SOR kot eden od podukrepov KOP-a 19. marec 2009 Njivski kolobar z avtohtonimi sortami Petletni kolobar je obvezen, sicer bo treba sredstva vrniti Vključene morajo biti najmanj tri sorte Ekstra Ekstra Ekstra Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin z okrajšavo SOR je eden izmed podukrepov ukrepa kmetijsko okoljskih plačil ali skrajšano KOP. V Pomurju je vključenih v podukrep SOR blizu 400 kmetijskih gospodarstev s pridelovalno površino dobrih hektarjev. Z vstopom v podukrep SOR so se pridelovalci obvezali, da pet let pridelujejo avtohtone sorte na tisti površini, na tistem GERK-u, s katerim so leta 2007 vstopili v podukrep SOR. Nekaj težav so imeli izvajalci podukrepa predvsem na njivskih površinah, nekateri so vrnili plačila za SOR in izstopili iz podukrepa. Z namenom, da olajšamo izvajanje tega podukrepa tistim, ki še vztrajajo, navajamo nekaj osnovnih izhodišč in napotkov za načrtovanje kolobarja. V navodilih ARSKTRP, ki jih dobi domov vsak, ki uveljavlja neposredna plačila pred začetkom subvencijske kampanje, piše, da se je z vstopom v podukrep SOR upravičenec obvezal, da bo ta podukrep ves čas trajanja obveznosti izvajal na isti površini. To ne pomeni, da mora vsako leto izvajati podukrep SOR z isto sorto, ampak da mora v času trajanja obveznosti na teh površinah pridelovati eno od avtohtonih oziroma tradicionalnih sort kmetijskih rastlin s seznama. Obvezen je petletni kolobar, v katerega morajo biti vključene najmanj tri avtohtone ali tradicionalne sorte poljščin. Strniščni posevki se upoštevajo kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar. Kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep. V primeru višje sile ali spremembe tržnih razmer morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja tega podukrepa. Avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin so zanimive za pridelavo na ekoloških kmetijah, za semenarje, za pridelavo na zavarovanih območjih, v trajnih nasadih, predvsem v travniških sadovnjakih, in za ozelenitev nekmetijskih zemljišč. Na kmetijah, kjer se v kolobarju izmenjujeta koruza in pšenica, je podukrep SOR težko izvajati, posebno če je poudarek na pridelovanju poznih hibridov koruze. Čeprav smo v času industrializacije, koncentracije in specializacije kmetijstva, si je treba prizadevati za slovensko genetsko pestrost. Kmetijska gospodarstva, ki izvajajo podukrep SOR v kombinaciji s podukrepom IPL ali KOL in dostikrat še z ukrepom ZEL, imajo še večje težave pri načrtovanju kolobarja. Za dosledno izvajanje zahtev kombinacije navedenih podukrepov je potrebno dobro načrtovanje, za dobro načrtovanje pa sta potrebni dobro znanje in poznavanje pravil zakonitosti kolobarja. Navajamo nekaj možnosti vključevanja avtohtonih sort po vzoru norfolškega kolobarja. Peto leto, ko vse poljščine preidejo vse poljine, se rotacija konča in kolobar se ponovi. Na naših njivah se najpogosteje izmenjujejo okopavine in žita z dosevki. V prvem primeru navajamo enega izmed možnih kolobarjev. Prva poljščina v kolobarju je lahko koruza (SOR Lj - 275t, Lj-180) ali buče (SOR slovenska golica) ali krompir (SOR kresnik, jana, vesna, cvetnik). Vse te poljščine dovolj zgodaj zapustijo njivo, kar omogoča pravočasno setev ozimnih žit, med katerimi pa žal ni SOR-a. Po žitih je primeren čas za setev dosevka, če želimo uveljavljati še ozelenitev, posejemo npr. inkarnatko (inkara), ki jo lahko imamo za zeleni podor ali jo pustimo za semenitev. Po detelji lahko posejemo znova eno izmed navedenih okopavina ali ajdo (darja, siva, črna gorenjska, čebelica) ali proso (sonček). Te kulture, posejane maja ali junija, prav tako dovolj zgodaj dozorijo in omogočijo setev ozimnih krmnih ali krušnih žit. Po žitih lahko posejemo krmno ogrščico (starška, daniela) za ozelenitev ali belo repo (kranjska okrogla) ali kolerabo (rumena meslena), če ne uveljavljamo ozelenitve. Tako je rotacija končana in začne se ponovno vrstenje poljščin v kolobarju. Veliko lažje je narediti kolobar z deteljami in travami, ker imamo več avtohtonih sort. Travnodeteljni kolobar je primeren za govedorejske kmetije, če pa ne redimo živali in ne potrebujemo krme za prežvekovalce, pa je še ena možnost, in sicer pridelava semena trav in detelj. Tudi v tem primeru je okopavina vodilna poljščina, lahko je npr. silažna koruza, in če dovolj zgodaj v septembru zapusti njivo, je možna še setev mnogocvetne ljuljke (draga), ki jo naslednje leto siliramo ali požanjemo za seme in nato posejemo (konec maja) koruzo ali proso ali ajdo s seznama SOR-a, po možnosti naj bodo sorte s krajšo vegetacijo, ki septembra zapustijo njivo in omogočijo zasnovo semenskega ali krmnega posevka detelje (živa, poljanka...) ali trave SOR-a. Ta posevek lahko naslednje leto siliramo ali pustimo kot glavni posevek za seme ali krmo. Dobre posevke lahko še pustimo in rabimo za krmo, slabše pa preorjemo in posejemo ozimna žita. Po žitih posejemo krmno ogrščico SOR-a, da ne bo v kolobarju preveč detelj in trav. Njivski kolobar je možno sestaviti tudi z avtohtonimi sortami vrtnin. Na prvo poljino pridejo vrtnine, gnojene s hlevskim gnojem: krompir, buče, paradižnik (val), feferoni (ferdi), zelje (kranjsko okroglo, emona, ljubljansko, varaždinsko). Plodovkam ponavadi v vtnarskem kolobarju sledijo čebulnice, korenovke in gomoljnice. Tu imamo SOR čebule (ptujska rdeča, belokranjka, tera), česna (ptujski jesenski, ptujski spomladanski) in korenja (ljubljansko rumeno). Pri nekdaj najpomembnejši stročnici fižolu so selekcionarji ohranili kar lepo število sort visoki fižol (jabelski stročnik, jabelski pisanec, jeruzalemski, klemen, semenarna 22, ptujski maslenec, maslenec rani) in nizki fižol (češnjevec in zorin). Po fižolu lahko sejemo še solatnice, solato (dalmatinska ledenka, leda, bistra) ali radič (anivip, monivip, solkanski) in motovilec (ljubljanski, žličar). Radič in motovilec je možno sejati tudi kot ZEL. Če pa po stročnicah nimamo solatnic, lahko posejemo ajdo ali katero drugo žito. Sicer pa je možnosti sestave kolobarjev še veliko, v tem prispevku je podanih le nekaj možnih rešitev. Zainteresirani pridelovalci lahko poiščejo strokovno pomoč pri sestavi kolobarja v kmetijski svetovalni službi. Generacije žlahtniteljev in selekcionarjev so poskrbele za ohranitev številnih sort kmetijskih rastlin, prilagojenih slovenski zemlji. Z vključevanjem avtohtonih sort kmetijskih rastlin prispevamo k ohranjanju genske, biotske in krajinske pestrosti. Avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin so naša naravna in kulturna dediščina. Evropa nas bo spoznala in cenila tudi po biotski pestrosti, to je raznovrstnosti pridelkov in izdelkov, ki jih bomo dali na skupni trg. Iz domačih sort je mogoče izdelati živila tradicionalnega ugleda in razpoznavne slovenske kakovosti za zahtevne potrošnike. Avtohtone sorte s svojo genetsko raznolikostjo in prilagodljivostjo danim talnim in podnebnim razmeram predstavljajo dragocen vir za žlahtnjenje, hkrati pa so pomemben narodov zaklad, ki ga je treba ohraniti. Z uvajanjem in širjenjem tujih sort se čedalje bolj oži genetska raznovrstnost kmetijskih rastlin. Po direktivah EU je treba zagotoviti, da se ohranijo genski viri, saj brez avtohtonih sort ne bo sredstev. S setvijo avtohtonih sort prispevamo k ohranitvi biotske raznovrstnosti tako na kmetijskih kot nekmetijskih površinah. Za ozelenitev površin za nekmetijske namene (stanovanjska naselja, avtoceste, trgovski centri ) bi lahko v večjem obsegu uporabljali seme slovenskih sort trav in detelj, ne da pospešujemo gensko erozijo z vnosom tujih sort. Avtohtoni genetski viri so naša naravna dediščina, ki jo je treba ohraniti tudi za prihodnje rodove. Zita Flisar Novak vrhunsko delovanje zoper najpomembnejše bolezni žit dokazano povečuje količino pridelka Za nadaljnja navodila in pojasnila se obrnite na: Syngenta Agro d.o.o., Kržičeva 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ , faks: 01/ , e-pošta: celovito varstvo pred najširšim spektrom plevelov (tudi abutilon in ambrozija) širok čas uporabe (od setve do 4 listov koruze) dovoljen za uporabo na vodovarstvenem področju Izobraževanje kmetovalcev : KGZS Zavod Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, predavanje SKOP/KOP IVR, Okolju prijaznejše tehnologije pridelave plodovk, Gnojenje vrtnin na podlagi analiz, Pridelava zelenjave v kombiniranem poljedelsko-zelenjedarskem kolobarju : gasilski dom v Gornji Radgoni, Gasilska cesta 2, 9250 Gornja Radgona, ob 9.00, ne velja za SKOP/KOP, Prašičereja Reja in selekcija prašičev, Razmnoževanje in zdravje prašičev, Ekonomika v prašičereji in selekcija, Meso v prehrani ljudi : Vinogradniški center Goričko, Ivanovci 3, 9208 Fokovci, ob 9.00, ne velja za SKOP/KOP, Vinarstvo ocenjevanje vin DV Goričko : KGZS Zavod Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, ne velja za SKOP/KOP, Smernice dobre higienske prakse za tržne vinogradnike. Udeleženci si pridobijo potrdilo in dodatno literaturo. Enkratna udeležba na predavanju je obvezna za vse tržne vinogradnike : sedež KSS, Kranjčeva ulica 22, 9220 Lendava, ob 9.00, predavanje SKOP/KOP KOL, Vpliv kolobarja na zdravstveno stanje tal in poljščin, Zasnova in oblikovanje petletnega kolobarja z metuljnicami ter ocena ekonomske učinkovitosti, Deteljno-travni njivski kolobar.

19 19. marec 2009 KMETIJSTVO 19 Prilagajanje podnebnim spremembam Kmetijstvo je odvisno od vremena Zaradi čedalje pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, kot so suša, vročinski valovi, neurja s točo, nalivi, poplave in zmrzali, postaja vse bolj ranljivo Kaj lahko naredimo, da bi škode, ki nastajajo zaradi tega, vsaj malo omilili? Podnebje se po ugotovitvah klimatologov že spreminja, zato se mora družba spopasti z izzivom prilagajanja posledicam. Povprečna letna vegetacijska sezona se je od leta 1960 v Evropi podaljšala za 11 dni. Slovenija se je v zadnjih 50 letih ogrela za več kot stopinjo Celzija. Spremembe letne količine padavin na večini slovenskih območij še niso statistično značilne, opazno pa je upadanje padavin v prvi polovici in naraščanje v drugi polovici leta. Rezultati projekcij prihodnjega podnebja v Sloveniji predvidevajo najizrazitejši dvig temperatur v poletnih mesecih. Pričakovati je vse pogostejši pojav daljših sušnih obdobij na eni in preobilnih padavin na drugi strani. Dodatno lahko možnosti za kmetijsko pridelavo poslabša povečana pogostost vremenskih ujm, pozeb, toče, močnih nalivov ali obilnih dolgotrajnih padavin in posledično večjih poplav. Škode zaradi naravnih nesreč že sedaj dosegajo tudi do dva odstotka BDP, zato se čedalje pogosteje postavlja vprašanje, kaj naredimo, da bi te škode vsaj malo omilili. Posledice podnebnih sprememb lahko delno ublažimo, če vemo, kaj lahko pričakujemo, in temu prilagodimo ukrepe. Strokovnjaki v srednji Evropi napovedujejo, da nam podnebne spremembe prinašajo: ekstremne vremenske pojave, poznopomladanske slane in suhe, vetrovne pomladi, suha in vroča poletja, pogostejše suše, neurja s točo, toplotne udare, mokre jeseni,»monsunsko deževje«, poplave, mile zime, zimsko sušo, golomraze zime, povečano vodno in vetrno erozijo tal, vroče čase in vroč zrak, več CO 2, povečane izgube dušika in ogljika iz tal, podaljšano dobo vegetacije, hitrejše dozorevanje in zgodnejšo žetev, več bolezni in škodljivcev, več novih plevelov, zmanjšano možnost povečanja pridelkov in povečano tveganje pridelave. Izobraževanje kmetovalcev : KGZS Zavod Murska Sobota, Ulica Štefana 40, 9000 Murska Sobota, ob 17.00, ne velja za SKOP/KOP, Smernice dobre higienske prakse za tržne vinogradnike. Udeleženci si pridobijo potrdilo in dodatno literaturo. Enkratna udeležba na predavanju je obvezna za vse tržne vinogradnike : KGZS Zavod Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, ne velja za SKOP/KOP, Osnovni tečaj za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin 15-urni tečaj, predhodna prijava do po telefonu, št. je : KGZS Zavod Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 15.00, ne velja za SKOP/KOP, Osnovni tečaj za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin 15-urni tečaj, predhodna prijava do po telefonu, št. je : KGZS Zavod Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 9.00, ne velja za SKOP/KOP, Osnovni tečaj za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin 15-urni tečaj, predhodna prijava do po telefonu, št. je : KGZS Zavod Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, ob 15.00, ne velja za SKOP/KOP, Osnovni tečaj za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin 15-urni tečaj, predhodna prijava do po telefonu, št. je hodnje potrebovali več znanja in sodelovanja. Če vemo, da imamo v danih razmerah zmanjšano možnost povečevanja pridelkov in povečano tveganje pridelave, je najprej treba obvarovati kmetijska zemljišča pred spreminjanjem namembnosti. Ker ima Slovenija v Evropi najmanjšo površino njiv na prebivalca (manj kot deset arov) in ker je svetovni trg kmetijskih pridelkov negotov, je ohranitev kmetovanja na teh malo njivah strateškega pomena. Gradnja zadrževalnikov vode in namakalnih sistemov spada med najpomembnejše cilje kmetijske politike. Zaradi izredno visoke investicije namakalni sistemi niso splošna rešitev, saj je njihova zgraditev upravičena samo pri določeni kmetijski pridelavi. Namakanje ni ukrep proti suši na poljih, ampak tehnološki ukrep za pridelavo vrtnin, krompirja in drugih kultur, ki potrebujejo med vegetacijo obilnejšo preskrbo z vodo. Za vse druge kulture pa moramo skrbneje izbrati in izboljševati primerna rastišča. Naravnim danostim prilagojena usmeritev kmetije ter rastišču prilagojena pridelava poljščin ob upoštevanju osnovnih agroekoloških zakonitosti in ob uvajanju potrebnih agrotehnoloških ukrepov sta pogoja za ublažitev stresov in zmanjšanje tveganja poljedelske pridelave. Dosledno upoštevanje določil dobre kmetijske prakse in dobrih kmetijsko okoljskih razmer zmanjša strese zaradi ekstremnih vremenskih pojavov. Z izbiro rastišču prilagojenih poljščin in z ukrepi za ohranjanje rodovitnosti tal in izboljšanje vodno-zračenega režima tal se posledice podnebnih sprememb v povprečnih letih še dajo ublažiti. Izbor poljščin prilagodimo rastišču. Ponovno preverimo, kakšne ekološke zahteve (glede tal, toplote, vlage, svetlobe, ph, hranil ) ima določena kultura, in ji to zagotovimo. Zelenjadnice v poljedelskem kolobarju pridelujemo na območjih, kjer je mogoče zagotoviti zadostno oskrbo z vodo ali namakanje. Posevek okopavamo, zastiramo tla, zatiramo plevel, rastline in tla zaščitimo pred vetrom. Poslužujmo se sistemov za napovedovanje namakanja, ujm, bolezni... Če se bodo sušna obdobja nadaljevala, bo treba opuščati klasič- no konvencionalno oranje ter na lahkih tleh preiti na konzervirajočo obdelavo zaradi ohranjanja organske snovi, vlage in hranil v gornjem sloju ornice. Izbrati bomo morali ustrezne ukrepe za preprečevanje vodne erozije tal, ker bo več padavin v obliki nalivov. Bolj premišljeno bo treba sejati dosevke za ozelenitev njivskih površin, na lahkih tleh pa lahko sejemo dosevke in jarine s konzervirajočo obdelavo. Na težjih tleh zimsko brazdo prestavimo na jesen, posejemo ozelenitev, jarine pa sejemo z bolj poenostavljeno obdelavo tal. Skrbimo, da je v zemlji dovolj kalija, ki povečuje odpornost rastlin proti suši in drugim stresom. Dosledno kontroliramo rodovitnosti tal (analize tal), zemljo redno gnojimo in po potrebi apnimo. Redno izvajamo ukrepe, ki izboljšujejo sposobnost tal za skladiščenje vode in njeno smotrno izkoriščanje (vnos organske snovi, izboljševanje strukture tal, primerna obdelava tal ). Učinko- Evropska skupnost je začela oblikovati strategijo prilagajanja podnebnim spremembam. Osnovni strateški dokument je Zelena knjiga, ki navaja, da bi bilo treba proučiti, koliko lahko skupna kmetijska politika spodbuja uspešne kmetijske prakse, ki so prilagojene novim podnebnim razmeram ter prispevajo k ohranitvi in varstvu okolja. V slovenskem prostoru je nosilec prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V letu 2006 so vzpostavili sistem zavarovanja kmetijskih pridelkov, pri katerem država sofinancira do 50 odstotkov zavarovalne premije. Zavarovati je mogoče posevke in plodove pred nevarnostjo toče, požarom, udarom strele, poplavami in viharji, spomladansko pozebo, zmrzaljo ali slano, če ta povzroči spomladansko pozebo. Lani smo dobili Strategijo prilagajanja podnebnim spremembam, letos je v izdelavi Akcijski načrt izvedbe strategije. Dosedanje aktivnosti, povezane s podnebnimi spremembami, so bile nepovezane in neusklajene med upravnimi in strokovnimi inštitucijami ter prakso. Po več zaporednih sušah in ujmah ter povečevanju problemov pri pridelavi kmetijskih rastlin se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenilo ravnanje v kmetijski praksi. Za večjo stabilnost pridelave hrane bomo v privito varstvo pred pleveli zmanjšuje stres okopavin zaradi pomanjkanja vode. Okopavanje je zelo koristen ukrep, še posebno, če je združeno z dognojevanjem z dušikom. Izgube dušika in ogljika iz tal zmanjšamo s konzervirajočo obdelavo tal. Setvena struktura se po predvidevanjih v naslednjih desetletjih ne bo bistveno spremenila. Koruza in žito ostaneta še naprej vodilni poljščini, v kolobar bo treba vključiti le več godilk. Na plitvih in lahkih tleh imajo prednost ozimna žita, oljnice in stročnice. Za povečanje humusa v tleh je koristno vključiti v kolobar deteljnotravne mešanice ali stročnice. Pester kolobar, rastišču in podnebnim spremembam prilagojena obdelava tal ter uravnoteženo gnojenje in zadostna preskrbljenost tal s kalcijem, kalijem in humusom ter ohranjanje in izboljšanje strukture tal so osnovni srednjeročni ukrepi za ublažitev stresov zaradi poletne ali zimske suše, vročine, moče, in pozebe. Zavarovanje kmetijske pridelave bo zagotovo nujni ukrep, namakanje pa le tam, kjer je to možno ali smiselno. Bolj kot kadarkoli doslej bo treba upoštevati temeljne zakonitosti kmetijske pridelave glede na talne, vremenske in biološke danosti ter prilagoditi tehnološke postopke ekološkim in ekonomskim zakonitostim. Zita Flisar Novak

20 20 KMETIJSTVO 19. marec 2009 Spoznanje popolnega poljedelstva Brez pluga, gnojil in škropiv do dobrih pridelkov Zanimive izkušnje biološkega kmetovanja Manfreda Wenza iz Nemčije Nadstropna pridelava: posevek ajde v kombinaciji s sončnicami Združenje ekoloških kmetov Bio Ernte iz Avstrije je organiziralo seminar o optimalnem poljedelstvu, kjer je svoje izkušnje predstavil tudi kmet Manfred Wenz iz nemške pokrajine Baden - Wuerttemberg. Manfed ni običajen kmet. Danes 75-letni Manfred je začel kmetovati leta 1953, ko je dobil v najem njive na 35 parcelah s skupno površino 31 hektarjev. Dobil je vse tipe tal, od lahkih peščeno prodnatih pa vse do težkih glineno ilovnatih. Začel je pridelovati samo pšenico in koruzo ter pri tem uporabljal takrat priporočeno tehnologijo. Umetna gnojila, hibridi koruze in fungicidi. Leta 1969 je spoznal, da tako ne gre več naprej. Pojavili so se trdovratni pleveli in zemlja je bila uničena, zato je leta 1970 je začel kmetovati biološko. Leta 1972 je še zadnjič kupil gnojilo. Od takrat svoje zemlje ni gnojil ne z organskimi niti mineralnimi gnojili, tudi apnenca ne trosi. Živine nima, je čisti poljedelec, zadnjih 27 let ne uporablja več pluga in kljub temu ima zelo solidne pridelke. Manfred obdeluje zemljo natančno štiri centimetre globoko. Zakaj samo štiri centimetre? Zaradi deževnikov in plevelov. Deževnik je prebivalec tal, ki zaradi rovov potrebuje trdno strukturo tal. Na plan hodi nabirat preperele rastline in jih vlači v globine. Tam jih prebavi, pomeša z zemljo, iztrebke pa potiska na površino. Deževnikove rove preraščajo korenine in tako prodirajo v globino tal. Ko deževnik prileze na plan, vedno z enim koncem ostane v stiku s svojim rovom. Deževnik pobira rastlinske ostanke na površini v radiju svoje dolžine, ki sega iz tal. V povprečju so deževniki dolgi 20 centimetrov. Deževnik ima na travniku delovni radij 20 centimetrov. Na njivi, ki jo obdelujemo štiri centimetre globoko, deževnik ohranja stik s trdnimi stenami svojega rova in radij njegovega delovanja se zmanjša na 16 centimetrov. Čim globlje zemljo obdelujemo, tem manjši je njegov radij delovanja. Ko zemljo obdelujemo globlje od 16 centimetrov, deževniki sploh več ne pokukajo na plan. Deževniku prekinemo stik s površino, se potegne v globine in vegetira. Preživeti mora še kopeli z mineralnimi gnojili in pesticidi. V Evropi na konvencionalnih integriranih njivah najdemo v povprečju 16 živih majhnih de- Za takšno obdelavo zadostuje tudi manjši traktor. ževnikov na kvadratni meter. Manfred ima na svojih njivah več kot 320 deževnikov na kvadratnem metru. In to prave orjake, tudi daljše od 60 centimetrov. Družbo jim dela še drugih vrst koristnih organizmov. Na enem hektarju te živalce tehtajo kot 20 glav velike živine (GVŽ). Zaradi delovanja deževnikov in drugih koristnih organizmov se letno organsko veže 400 kilogramov čistega dušika na hektar, zato Manfredu ni treba gnojiti njiv. Njegov pridelek pšenice se giblje od 4,5 do šest ton na hektar, prav tako rži in pire. Pridela tri tone soje in krmnega graha na hektar. Ti dve kulturi seje v mešani setvi z ričkom, ki daje dodaten pridelek od 1,5 do dve toni. Sončnice seje v kombinaciji z ajdo. Jeseni najprej visoko požanje sončnice in čez mesec dni ponovno na isti njivi še ajdo, ki je ostala spodaj. To je nadstropna pridelava, lani je pridelal tri tone sončnic in eno tono ajde na hektar. Manfred samo seje, žanje in kosi. Če so posevki slabi zaradi suše ali toče, jih poškropi z biodinamičnimi pripravki. Posebno skrb namenja zastirki. Najboljša zastirka za spomladanske posevke je rž. To poseje pozno poleti ali jeseni skupaj z deteljo. Spomladi potem to žito služi kot zastirka za nežnejšo kulturo, kot so soja, buče, koruza, fižol. Žito se tik pred setvijo povalja z valjarjem na sprednji hidravliki traktorja, zadaj pa sledi direktna setev. Povaljano žito se več ne dvigne, ampak je kot živa zastirka. Ko jo vsejana kultura preraste, počasi odmre ter postane hrana drobnoživkam in deževnikom. Povaljano žito naredi dobro zaščito tal pred pleveli in pod njim je idealna klima za talni živež. Povaljano žito zadrži efekt aleopatije, ki zavira kaljenje plevelnih rastlin. Manfred ne priporoča pretiranega česanja in strojnega okopavanja okopavin. Ta ukrepa sta koristna edino ob suši, da se prekine izhlapevanje vode iz zemlje. Z vsakim okopavanjem in česanjem poškodujemo najfinejše koreninice in micelij gliv, ki se razvijajo na zgornjem dvocentimetrskem sloju. V tem sloju dobijo rastline iz razpadajoče organske mase največ hranil. Na meji med zemljo in zrakom se odvijajo najbolj dinamični procesi življenja v tleh. Manfredov univerzalni stroj Manfred in njegov sin že 40 let razvijata stroj za neposredno setev. Razvila sta popoln modularni kmetijski stroj, ki v enem obhodu nadomesti mulčar, plug, brano, sejalnico, valjar in še kaj. Sejalnica ima štiri prekate in lahko seje štiri različne kulture naenkrat. Mešani posevki so naslednja skrivnost uspeha. Bolj se prilagajajo vremenskim, talnim in tudi tržnim razmeram. Zaradi simbioze so pridelki stabilni, večji in kakovostnejši, pleveli pa nimajo toliko moči. Mora biti izbrana le pravilna kombinacija semen. Za obdelavo hektarja tal oziroma setev porabi Manfred največ 30 minut. Na daljših njivah je dovolj 20 minut in pet litrov nafte. Obdelava štirih centimetrov zgornjega sloja tal ne ogroža deževnikov in pripomore k zmanjšanju pritiska plevelov. Če obdelavo ponovimo enkrat ali dvakrat v razmaku treh dni, smo uničili najhujše plevele, hkrati pa ne spodbudimo kalitve globlje ležečih semen. Obdelava z lastovičjim gruberjem v globini štirih centimetrov pride na vrsto spomladi vsako tretje ali četrto leto, ko Manfred opravi zimsko ozelenitev, največkrat z deteljo. Manfred se izogiba mulčenju stoječih rastlin. Deževniki vedno vlečejo v svoje rove najprej daljše slamice in potem krajše. Če pa rastlinske ostanke zmulčimo, ima deževnik na razpolago samo kopico zdrobljenih delčkov. Tudi favna in flora mikroorganizmov na zmulčenih ostankih nista v pravem sožitju z deževniki in drugimi talnimi drobnoživkami. Deževniki hitro zrahljajo tudi kolesnice težkih strojev, kot je kombajn. V Nemčiji so konvencionalni kmetje v krizi Manfred svoje njive že 40 let obdeluje ekološko. Nima velikih kompleksov in mejijo na njive s konvencionalnim načinom obdelave. Sosednji kmetje, ki obdeluje zemljo klasično, imajo svetlo zemljo in polno kamenja. Manfredova njiva je temna in brez kamenja. Ko pade močno deževje, na Manfredovi njivi nikoli ne stoji voda. Sosedove njive pa pogosto plavajo in voda odplavlja prst v Ren. Deževniki izvržejo letno na površino 100 kubičnih metrov iztrebkov Še vedno imate možnost naročiti seme, razkuženo z MESUROLOM in PONCHOM. prvovrstnega organskega gnojila. Zato se kamenje na Manfredovi njivi potaplja, debelina plodne prsti pa je vsako leto večja. Oranje ima negativen vpliv na koristne organizme, godi le semenom plevela, da spomladi bolje klijejo. V Nemčiji zaradi visokih stroškov in nizkih tržnih cen ter slabega pridelka na uničeni zemlji kmetje propadajo in obdelavo opuščajo. Opustelo zemljo vse bolj prevzemajo biokmetje in jo z Manfredovim načinom revitalizirajo. Manfreda kot predavatelja vabijo po celem svetu od Amerike do Avstralije. Več o njegovem kmetijstvu pa si lahko ogledate na spletni strani zelo dobre slike pa najdete še pri njegovem učencu Franzu Brunerju iz Avstrije franzbrunner63. Več informacij o tem boste dobili tudi na predavanju v soboto, 28.marca, ob 19 uri v Kulturnem domu Beltinci. Za nastanek meter globoke prsti iz kamnine je potrebno let. V Evropi pa zaradi uničujočega gospodarjenja z zemljo voda in veter odneseta centimeter prsti na leto, torej v enem letu izgubimo tisto, kar je nastajalo sto let. In če ne bomo spremenili našega načina obdelave, bo skupaj s prstjo odplavilo in odpihnilo tudi nas. Če kmet razume osnove obnašanja deževnikov, bo razumel tudi osnove brezplužnega poljedelstva v prid sebi in zemlji. Dejan Rengeo, agronom IZBERITE NAJBOLJŠE HIBRIDE ZA SETEV 2009! TOP 5 DOBRI, BOLJŠI, NAJBOLJŠI! Hibrid Tip Fao Naše priporočilo zrna LG Z 300 Vaša prava odločitev za pridelavo zrnja na vseh tipih tal. Odlični rezultati žetve Zdravo zrnje nizka vsebnost toksinov. DKC 4005 Z 330 Številka 1 za pridelavo suhega zrnja. Izredno intenziven hibrid. Ugajajo mu tla z dobro preskrbo vode. Lahka žetev nižja rastlina. DKC 4860 PT 360 Hibrid, ki ruši pridelke zrnja tudi v skupini FAO 400. V prvi vrsti je hibrid namenjen za pridelavo zrnja za sušenje. Ugajajo mu tla z dobro preskrbo vode. Odlično se odziva na bogato gnojenje. MAXXIS Z 370 Specialist na težkih, hladnih tleh, vendar primeren tudi za lažja tla. Dobro sproščanje vlage iz zrnja. Zdravo zrnje nizka vsebnost toksinov. SAXXOO Z 390 Izredni pridelki zrnja! Namenjen je siliranju cele rastline in siliranju zrnja. Priporočamo ga na vseh tipih tal. Večletni rekorder v pridelku zrnja. ZANESLJIVI, EKONOMIČNI, POCENI! NEXXOS PT 290 Prašičerejci, pozor! Za vse tipe tal, tudi za lažja tla, primeren za sušenje in siliranje zrnja. LG TZ 300 Zanesljiv pridelek zrnja na srednje lahkih in lahkih tleh. Najbolj univerzalen hibrid, primeren tudi za setev po odkosu mn. ljuljke. LG Z 385 Vrhunski hibrid po zelo ugodni ceni za vse namene uporabe. BURTON Z 390 Vrhunski pridelek silaže med hibridi v nižjem cenovnem razredu. Zelo prilagodljiv silažni hibrid. Več informacij najdete v Agrosaatovem»GOSPODARJEVEM PRIROČNIKU 2009«ali nas pokličite. PE POMURJE Tel.: (02) , PE ŠTAJERSKA Tel.: (02) PE OSREDNJA SLOVENIJA Tel.: (01) Zaupanje. Prihodnost. Zanesljivost. Devova 5, Ljubljana

21 19. marec 2009 KMETIJSTVO 21 Z analizo tal do potrebnih podatkov Kako rodovitna so pomurska polja? Osnovni namen plačil za kmetijsko okoljske ukrepe je ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal Analiza tal ne pove samo, kakšna je založenost tal določene parcele, ampak je potrebna tudi za kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja. Rodovitnost tal je lastnost, ki rastlinam ob drugih ugodnih rastnih razmerah (svetloba, vlaga, temperatura) zagotavlja rast in razvoj. Poznavanje rodovitnosti tal je zato predpogoj za uspešno in okolju prijazno kmetovanje. Osnovni parametri rodovitnosti tal so kislost (ph), organska snov ter rastlinam dostopni fosfor in kalij. Rodovitnost tal zagotavljamo z ustrezno prehrano rastlin oziroma gnojenjem. Glavni namen gnojenja je, rastline optimalno oskrbeti z rastlinskimi hranili na način, ki bo omogočal njihovo optimalno rast in razvoj ob hkratnem upoštevanju vseh načel dobre kmetijske prakse gnojenja. Poznavanje pokazateljev rodovitnosti tal je nujno potrebno tudi za kmetijsko stroko, ki oblikuje smernice dobre kmetijske prakse gnojenja. V Sloveniji je zaradi zahtev kmetijsko okoljskih programov analiziranih veliko vzorcev tal, ki jih strokovne institucije (KIS, KGZ) ustrezno zbiramo in obdelujemo z namenom, da dobimo celovit vpogled v rodovitnost kmetijskih površin. Tako smo tudi na Kmetijskogozdarskem zavodu Murska Sobota obdelali podatke našega Oddelka za kemijske analize in raziskave (Novak, Čeh, Kapun). Ovrednotili smo analiziranih vzorcev tal z njivskih površin, ki so jih v obdobju prinesli na analizo pridelovalci z območja Pomurja. Vzorce tal smo analizirali po standardnih analitskih postopkih, ugotavljali pa smo stopnjo kislosti tal (ph v KCl), rastlinam lahko dostopni fosfor in kalij (AL-metoda) ter vsebnost organske snovi. Rezultate analiz smo vrednotili na podlagi standardnih pedoloških tolmačenj. V primeru fosforja in kalija smo rezultate analiz razvrstili v pet razredov (A, B, C, D in E). Optimalna oskrbljenost tal s hranilom je dosežena v C-razredu. V tem primeru moramo gnojiti s toliko hranili, kolikor jih odnesemo z njive s pridelkom. Omenjeni količini hranil pravimo tudi odvzem hranil s pridelkom. O pomanjkanju hranil v tleh govorimo v primeru razredov A ali B. A-razred pomeni hudo pomanjkanje, B-razred pa zmerno pomanjkanje hranila v tleh. V obeh primerih moramo rastline gnojiti z odmerkom, ki presega odvzem hranil s pridelkom, saj moramo pomanjkanje hranil v tleh nadomestiti. Kadar je hranil v tleh preveč, govorimo o čezmerni (D-razred) ali ekstremni (E-razred) oskrbljenosti tal. V obeh primerih moramo gnojenje zmanjšati, in sicer v primeru D-razreda za polovico glede na predviden odvzem, v primeru E-razreda pa je treba gnojenje v celoti opustiti do naslednje analize tal. Povprečni rezultati analiziranih vzorcev tal kažejo, da so v Pomurju njivska tla srednje humozna, izrecno kisla, dobro oskrbljena s fosforjem in srednje oskrbljena s kalijem. Pri razvrščanju v razrede pa dobimo nekoliko slabšo sliko povprečja. Kislost tal (ph) Njivska tla v Pomurju so izrecno kisla s povprečno vrednostjo ph 5,1 v razponu od ph 3,1 do 7,7. Na severovzhodnem delu Pomurja so tla najbolj kisla, v povprečju je vrednost ph tam pod pet. Najbolj kisla tla evidentiramo na območju kobiljanske občine (pobočni psevdoglej). Velik delež močno in izrecno kislih tal zasledimo še v občinah Turnišče (ravninski psevdoglej) in Odranci (oglejena tla). Zelo kislo in obenem zelo siromašno s hranili je območje SV Goričkega v porečju Male in Velike Krke, kjer so občine Hodoš, Gornji Petrovci in Šalovci. Ustrezen ph (ph 5,6-6) za pridelavo poljščin je le na slabi petini (18 odstotkov) njivskih površin, medtem ko dobra petina njiv (21 odstotkov) s ph pod 4,5 ne ustreza standardom integrirane pridelave. Na preostalih 60 odstotkih njiv je vrednost ph med 4,5 in 5,5. V vseh primerih lahko govorimo o prekislih tleh za večino poljščin, zaradi česar lahko na takšnih njivah pričakujemo oviran sprejem nekaterih hranil v rastline. Apnjenje je na takšnih njivah zato nujen ukrep. Na območju Pomurja bo zato v prihodnje treba vložiti več napora v apnjenje, saj so nekatere vrste poljščin (ječmen, detelje ) izrazito občutljive za tako nizek ph. Organska snov Za poljedelska tla je priporočljivo, da imajo vsaj dva odstotka organske snovi. Njivska tla v Pomurju s 3,3 odstotka organske snovi v povprečju spadajo v srednje humozna tla. Pretežni del tal vsebuje od dva do štiri odstotke humusa, izmerjene vrednosti pa se gibljejo v razponu od 0,2 do 13,7 odstotka. Določitve vsebnosti humusa so bile narejene le pri pridelovalcih, ki so vključeni v integrirano pridelavo poljščin ali vrtnin, zato je ovrednotenih le vzorcev. Najnižja vsebnost organske snovi v tleh je na območju občin osrednjega Goričkega (Kobilje, Puconci, Kuzma) in najvišja v Veliki Polani, kjer prevladuje mineralni hipoglej. Rastlinam lahko dostopni fosfor Njivska tla v Pomurju so s 16,6 mg P2O5/100 g tal v povprečju dobro oskrbljena s fosforjem, čeprav so bolj na spodnji ravni dobre založenosti. Poenostavljeno povedano, polovica njivskih tal je dobro in polovica slabo oskrbljenih s fosforjem, izmerjene vrednosti se gibljejo v širokem razponu od 0,3 do 231,9 mg P2O5/100 g tal. Najbolj siromašna po vsebnosti fosforja je gričevnata pokrajina na Goričkem v porečju Velike in Male Krke, Ledave ter v Slovenskih goricah v porečju Ščavnice. Murska ravnica z Apaškim, Murskim in Prekmurskim poljem v porečju Mure je bolje preskrbljena s fosforjem. K temu prav gotovo prispeva prašičereja, ki je na tem območju precej razširjena. Rastlinam lahko dostopni kalij S kalijem so njivske površine v Pomurju slabše oskrbljene kot s fosforjem. S povprečno vsebnostjo 18,9 mg K2O/100 g tal njivske površine spadajo v razred s srednjo oskrbljenostjo. Izmerjene vrednosti so v razponu od 2,6 do 157,7 mg K2O/100 g tal. Več kot 60 odstotkov tal je uvrščenih v A- in B-razred oskrbljenosti. S kalijem so slabše oskrbljena tla ob Muri v občinah Veržej, Razkrižje, Velika Polana in Lendava. V povprečju dobro oskrbljena so tla v občinah Beltinci, Murska Sobota in Cankova, čeprav ležijo na enaki matični osnovi (holocenske naplavine) kot prej navedene občine, kjer je stopnja oskrbljenosti za razred nižja. K-razred P-razred cer pokazali, da so obravnavani kazalci rodovitnosti poljedeljskih tal v povprečju optimalni, a stanje zaradi velike raznolikosti podatkov ni ravno optimalno. Pomemben del poljedelskih njiv ima namreč prenizek ph. Če k temu dodamo še dejstvo, da je samo 11 odstotkov njiv optimalno oskrbljenih s fosforjem in kalijem, lahko zapišemo, da namenjamo prizadevanjem po doseganju optimalnih parametrov rodovitnosti tal na poljedelskih njivah premalo pozornosti. S stališča varovanja okolja in trajnostne rabe njiv razveseljuje dejstvo, da njivam ne primanjkuje organske snovi. Z ovrednotenimi podatki kemijskih analiz potrjujemo ugotovitve, ki so bile že nakazane z manjšim številom vzorcev v okviru projekta Rodovitnost kmetijskih tal v Sloveniji, ki ga izvaja Kmetijski inštitut Slovenije. V primerjavi s slovenskim povprečjem so rezultati A B C D E Skupaj A ,1 0,1 11 B ,2 38 C D 0, E 0, Skupaj Ko primerjamo stopnje založenosti tal s fosforjem in kalijem, vidimo, da je v Pomurju le vsaka deveta njiva (11 odstotkov) dobro oskrbljena z obema elementoma. Rezultati štiriletne raziskave so si- kontrole rodovitnosti tal v Pomurju najmanj ugodni. Tu so tla najbolj kisla ter najmanj založena s fosforjem in kalijem pa tudi organske snovi na tem območju je manj kot drugod. Zita Flisar Novak Zavarovanje posevkov in plodov pri Zavarovalnici Triglav Pomlad že trka na vrata, s tem pa tudi obujanje narave in aktivna sezona kmetovalcev. Vendar so vremenske spremembe in posledično ujme vsako leto očitnejše in opaznejše. Le-te večkrat zdesetkajo ali prepolovijo pričakovani pridelek. Zavarovalnica Triglav z zavarovanjem posevkov in plodov omogoča zaščito pred nepredvidljivimi vremenskimi dogajanji in drugimi nezgodami ter zagotavlja kmetom, ki živijo z zemljo in so od nje eksistenčno odvisni, celovito ekonomsko varnost. Leto 2008 je bilo leto, ki ga v kmetijstvu beležimo kot leto katastrof. Priča smo bili vremenskim ujmam, ki so za seboj pustile škode večjega obsega. Ni najhuje, da smo zabeležili 13 vremenskih dogodkov s točo, ampak dejstvo, da so največjo škodo v kmetijstvu povzročili štirje oziroma predvsem samo dva vremenska dogodka. Katere so zavarovane nevarnosti Pri osnovnem zavarovanju posevkov in plodov Zavarovalnica Triglav jamči za škode, ki jih na količini pričakovanega zavarovanega pridelka povzročijo toča, požar ali strela. Z dodatnim dogovorom pa je mogoče skleniti tudi dodatna zavarovanja, kjer zavarovalnica povrne škodo, ki jo na zavarovanih posevkih in plodovih povzročijo spomladanska pozeba (slana), vihar ali poplava. Po posebnem dogovoru je mogoče dodatno zavarovati tudi mlade nerodne sadovnjake in vinograde ter kmetijske kulture v steklenjakih oziroma rastlinjakih iz plastične folije. Poleg zavarovanja proti izgubi količine je za sadjarje zanimivo predvsem zavarovanje plodov proti izgubi količine in kakovosti pridelka. Toča od meseca maja do septembra Najhuje je bilo po fronti, ki je zajela naše kraje v poznopopoldanskih in zgodnjih jutranjih urah 13. in 14. julija ter 15. avgusta. Po toči 13. in 14. julija je bila poškodovana približno polovica vseh površin, ki so bile zavarovane na področju delovanja Območne enote Murska Sobota. Takrat so bila nekatera žita sicer že pospravljena, vendar so bile nepospravljene kulture v zelo občutljivi fazi, kar se je pokazalo pri končnih cenitvah. V toči 15. avgusta pa je bilo zajetih približno 70 odstotkov celotnega območja. Nikakor pa ne moremo zanemariti še dveh vremenskih ujm s točo, ki sta bili 24. junija in 4. julija. Tudi ti dve ujmi sta povzročili po intenzivnosti veliko škodo, vendar v manjšem obsegu. Kaj storiti ob nastanku škode Zavarovalni primer je treba prijaviti čim prej, ko je zavarovanec izvedel zanj. Najbolje je, da zavarovalni primer zavarovanec prijavi svojemu matičnemu zastopniku in počaka na ocenitev škode cenilne službe zavarovalnice. Treba je ukreniti vse, da se prepreči povečanje škode, in se pri tem ravnati po navodilu zavarovalnice. Pri zavarovanju posevkov in plodov mora zavarovanec opraviti vse agrotehnične ukrepe (pletev, okopavanje, škropljenje, ipd.). Če nastopi zavarovalni primer med žetvijo oziroma trgatvijo ali neposredno pred njo, mora zavarovance opraviti nujna dela, da se škoda ne bi povečala, tudi če ocenitev ni opravljena. Sofinanciranje zavarovalnih premij Pri Zavarovalnici Triglav lahko sklenete v letu 2009 kmetijska zavarovanja v skladu z Uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje. Vključevanje države v sofinanciranje zavarovalnih premij kaže na določene spremembe pri postopnem nastajanju sistemske rešitve odprave posledic naravnih nesreč in posledično tudi na določene spremembe na zavarovalnem trgu. Sofinanciranje je namenjeno za temeljno in dodatna zavarovanja posevkov in plodov do oziroma najkasneje do prvega škodnega dogodka na območju zavarovanca, in sicer v višini 50 odstotkov zavarovalne premije. Kako do dodatnih informacij Vse dodatne in podrobnejše informacije o zavarovanjih Zavarovalnice Triglav lahko dobite pri najbližjem zavarovalnem zastopniku Zavarovalnice Triglav. Lahko se oglasite v najbližjih predstavništvih ali kar na Območni enoti Zavarovalnice Triglav, d. d., v Lendavski ulici 5 v Murski Soboti, kjer boste skupaj s strokovno službo poiskali za vas najustreznejšo rešitev. Dodatne informacije lahko dobite tudi na brezplačni modri številki , na spletnih straneh vprašanje, kritike, pripombe in pohvale pa lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov:

22 22 KMETIJSTVO 19. marec 2009 Basf Slovenija, d. o. o., Dunajska cesta 111 a, 1000 Ljubljana

23 19. marec 2009 KMETIJSTVO 23 F4 kombinacija herbicidov v koruzi, ki si jo naredite sami Nekaj zadnjih let zatiranje plevelov v koruzi takoj po setvi s talnimi herbicidi v Sloveniji v mnogih primerih ni bilo dovolj učinkovito. Vzrok za to je pomanjkanje vlage v tleh v času, ko je uporaba talnih herbicidov priporočljiva. Kombinacijo F4 sestavljajo štirje herbicidi: Frontier X2, Stomp 400 SC, Motivell in Cambio. Sinergističen učinek vseh štirih zagotavlja uspešno zatiranje semenskih širokolistnih in ozkolistnih plevelov v koruzi po vzniku. Kombinacijo je treba uporabiti, ko imajo največji pleveli štiri liste. Frontier X2 in Stomp 400 SC preprečujeta ponovni vznik plevelov. V kombinaciji F4 s povečanjem odmerka herbicida Motivell na 0,8 l/ha zatremo tudi koreninske travne plevele (divji sirek, pirnica), z 1,5 l/ha herbicida Cambio pa tudi koreninske širokolistne plevele (slak, ščavje, gabez). Sedaj Vam podarimo bon za gorivo v vrednosti 5,00 evrov za 1 l porabljenega herbicida Frontier X2. Informacije dobite na številkah (BASF) ali (Pinus) in pri vašem trgovcu. Basf Slovenija, d. o. o., Dunajska c. 111 a, Ljubljana 56. svetovno prvenstvo oračev v Pomurju Največji svetovni dogodek v kmetijstvu Tekmovanje bo 4. in 5. septembra na Panvitinih poljih pri Moravskih Toplicah Od letošnjega svetovnega prvenstva oračev, katerega organizator in gostitelj bo Slovenija, nas loči manj kot pol leta, na ustanovni seji pa se je že sestal organizacijski odbor. Vodi ga predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj, vanj so vključeni tudi druge pomembne ustanove in podjetja, ki bodo na različne načine prispevali svoj delež k uresničitvi tega projekta. Možnost za organizacijo svetovnega prvenstva je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije od Svetovne organizacije oračev pridobila že pred desetimi leti, tako da priprave na ta dogodek, ki spada med najpomembnejše dogodke na področju kmetijstva in razvoja podeželja, tečejo že nekaj časa. Tudi po besedah Blaža Kavčiča, predsednika ZOTKS, je svetovno prvenstvo v oranju največji svetovni dogodek v kmetijstvu, saj si ga v državah z razvitim kmetijstvom dnevno ogleda okoli 100 tisoč obiskovalcev, dogodek pa je pomemben tudi za promocijo kmetijstva in turizma v državi, ki ga organizira. Letošnje prvenstvo bo že 56. po vrsti, potekalo bo 4. in 5. septembra na Panvitinih poljih pri Moravskih Toplicah, že pred osrednjim dogodkom pa se bo zvrstilo več spremljajočih prireditev. Slovesna otvoritev prvenstva bo že v četrtek, 3. septembra, v petek se bodo tekmovalci pomerili v oranju na strnišču, v soboto pa še na ledini, še isti večer pa bo sklepna slovesnost z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. Organizatorji pričakujejo udeležbo 33 ekip z vsega sveta, v štirinajstih dneh pa naj bi imeli na račun tega prvenstva v Pomurju vsaj pet tisoč prenočitev. Svetovno prvenstvo sovpada z organizacijo letošnjega mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni, spremljajoča razstava kmetijske mehanizacije in prikaz njenega delovanja bo tudi ob tekmovalnem prostoru, organizatorji prvenstva pa načrtujejo še več drugih spremljajočih prireditev, med katerimi še posebej omenjajo razstavo stare kmetijske mehanizacije in državno tekmovanje koscev. Ludvik Kovač www. 15-letnica Pioneerja v Sloveniji Pioneer v Sloveniji aktivno deluje od leta Letošnje leto je jubilejno, in sicer praznujemo petnajstletnico delovanja Pioneerjeve podružnice v Sloveniji. V vseh teh letih se je Pioneer trudil ponuditi pridelovalcem koruze ustrezen hibrid za vsak tip tal in za vsak način proizvodnje, naj si bo za zrnje ali silos. To je tudi poglavitna naloga Pioneerja v Sloveniji, ki ima najširšo poskusno mrežo. Lanska poskusna mreža po Sloveniji je zajemala 149 poskusov. Samo v Pomurju, vključno z območjem Gornje Radgone in Ljutomera, je bilo vseh poskusov 64. Ta številka zajema 34 poskusov za zrnje, 12 poskusov za silažo, devet poskusov oljne ogrščice, štiri poskuse sončnic in pet poskusov za dodatne setve. Postopoma je Pioneer ustanovil promotorsko in agronomsko službo, Najboljši hibridi za Pomurje Pioneerjevi šampioni za setev 2009 PR38A79 FAO 330 NOV rekorder v pridelku in nizki vlagi PR38A24 FAO 380 dolgoletni šampion PR37D25 FAO 400 dolgoletni rekorder PR36K67 FAO 450 brez konkurence PR38F10 FAO 300 rekorder v zrnju PR37H24 FAO 370 dolgoletni zmagovalec PR38B12 FAO 300 najnižja vlaga PR39R20 FAO 290 poltrdinka PR38H20 FAO 340 odlična silaža PR39G12 FAO 240 vodilni rani hibrid PR39K24 FAO 280 odlična poltrdinka CLARICA FAO 315 stabilna Elitni hibridi Pioneer Pioneerjeva kakovost PR37K92 FAO 370 NOVA zvezda, izjemna kakovost in pridelek PR37N01 FAO 390 brez konkurence PR37F73 FAO 410 izjemen v suši in silaži PR37M34 FAO 410 dolgoletna stabilnost PR39B29 FAO 180 NOV najranejši hibrid v Sloveniji PR38F70 FAO 330 št. 1 med poltrdinkami PR39D81 FAO 270 visoka ekonomičnost PR38P05 FAO 360 ugoden nakup PR37W05 FAO 410 odličen v suši V PONUDBI: Možnost naročila semena, dodatno zaščitenega z mesurolom, ponchom in kombinacijo poncho + mesurol. Za več informacij nas pokličite ali vprašajte pri vašem trgovcu. Zakaj bi testirali kaj drugega, če vam ponujamo kakovost, zanesljivost in maksimalni pridelek, ki je v Pomurju dokazan. Tehnologija, ki daje več! ki si prizadeva biti na vsaki kmetiji in ponujati servisne storitve ter informacije glede Pioneerjevih hibridov koruze, oljne ogrščice, sončnic, lucerne, tudi sirka in navsezadnje odličnih silirnih dodatkov, ki so specializirani za vsako vrsto silaže. Pioneer pomaga vsem kmetovalcem v pomurski regiji s pomočjo dveh promotorjev: Gorazd Bagola deluje v Prekmurju, Marko Fašalek pa na območju Gornje Radgone in Ljutomera. S pomočjo velikega števila poskusov pridobiva Pioneer veliko rezultatov in primerjav, ki vedno odločijo pri izbiri Pioneerjevih hibridov za setev. Pioneer je eden izmed redkih, ki tržišču ponudi nove hibride, ki so bili nekaj let testirani v Sloveniji, in prav zaradi tega se tudi kmetje odločajo za nakup semena Pioneer. V novi prihajajoči setveni sezoni koruze vam Pioneer ponuja tri nove hibride. Novost v tem letu je tudi Pioneer 11CFT specialni silirni dodatek, ki sprošča ligninske vezi v koruzni silaži tako, da del vlaknine postane prebavljiv in je namenjen tudi za bioplin. Lucerna PR57N02 je izredno kakovostna in je dosegla v uradnih preizkušanjih najboljše rezultate, zato lahko vsi kmetovalci, ki želite imeti kakovostno lucernino krmo, uporabljate Pioneerjeve lucerne. V petnajstih letih je dal Pioneer v Sloveniji in Pomurju velik pečat kmetijstvu in se utrdil na tržišču. Zahvaljujemo se vam za zaupanje v vseh teh letih in vam zagotavljamo, da boste z našimi preizkušenimi hibridi dosegli zanesljive, kakovostne in visoke pridelke. Pioneerjeva ekipa v Sloveniji

24 24 KMETIJSTVO 19. marec 2009 Pomen lisaste pasme govedi v Pomurju Pomurska ravnina, razdeljena z reko Muro, obronki Prlekije in Goričkega so skozi desetletja omogočali preživetje kmetu. Pokrajina neokrnjene narave je dajala najboljše možnosti za razvoj govedoreje. Po drugi svetovni vojni so rejci in strokovnjaki z intenzivnim delom oplemenjevali avtohtone pasme v Pomurju z biki iz doline Simm v Švici. Razvili so moderen tip kombinirane lisaste pasme za prirejo mleka in mesa, ki vztrajno sledi zastavljenemu rejskemu cilju vse do danes. Pomurje ima s svojimi naravnimi danostmi ogromen potencial za pridelavo kakovostne voluminozne krme vključno s pridelavo koruze, ki je glavni vir krme za vzrejo odličnega pitanca in sestavo popolnega obroka za dobro kravo molznico. Govedo je prežvekovalec, ki s svojo specifiko prebavil in ogromno zmogljivostjo predela po naravni poti vso voluminozno krmo v kakovostno mleko in meso. Ravno zaradi vseh naravnih danosti je to prvi razlog, da imamo lahko v Pomurju vrhunske rezultate z lisasto pasmo, ki ima: ogromen genetski potencial za prirejo najboljšega mleka z visoko Zakaj kemijske analize krme in zemlje? (tokrat malo drugače) Človek nima tako razvitih čutil, da bi mogel dovolj natančno oceniti kakovost krme in vsebnosti posameznih hranilnih snovi. Natančne podatke nam daje le kemijska analiza. Napaka v vsebnosti hranilnih snovi pri subjektivni oceni je v splošnem večja od 20 odstotkov in to se potem pozna tudi na toliko neuravnoteženem obroku, količini mleka in seveda tudi na prihodku. Subjektivna ocena naj kemijsko analizo kvečjemu dopolnjuje, nikakor pa je ne sme zamenjati. Vsi, ki delamo v kmetijstvu, se srečujemo s problemom smotrne izrabe hranil. To velja tako za poljedelce, sadjarje in vinogradnike ter izrabo hranil v zemlji (P, K, Ca, Mg, humus, stanje kislosti ph) pa tudi za živinorejce, ko gre za izrabo hranil v krmi za živali (beljakovine, maščobe, vlaknina, energija, mineralne snovi ). V laboratoriju KGZ Murska Sobota smo prvotno spremljali le kakovost osnovne voluminozne krme, kasneje pa smo svojo dejavnost razširili na analizo vseh vrst krme in krmnih dodatkov, zemlje, vode, živilskih izdelkov, vina in mleka. Namesto prej značilnega steklenega inventarja in pretežno steklenih aparatov dajejo danes pečat sodobnemu laboratoriju elektronski instrumenti, povezani z računalniki, ki imajo neprimerno večjo občutljivost, specifičnost in natančnost določitve. Tudi časovno se je postopek v primerjavi s klasičnimi analiznimi postopki skrajšal za nekajkrat. Vse to zahteva dobro organiziran strokovni tim z veliko znanja, ki ga na KGZ Murska Sobota tudi imamo. Pri svojem delu si prizadevamo izpolniti dva cilja: hitro in točno opravljati analize. V laboratoriju imamo razvitih preko 100 različnih analitskih postopkov, v povprečju analiziramo vzorcev krme in zemlje na Lisasta pasma v Pomurju je pasma, ki ima tradicijo kakovost in prihodnost. leto ter vzorcev mleka. Z letom 2008 smo pri mleku uvedli novo določitev prisotnost antibiotikov, na področju krme pa smo edini v Sloveniji, ki opravljamo test homogenosti in navzkrižne kontaminacije za mešalne obrate. Analizne storitve niso naša edina dejavnost. Razvili smo tudi lasten prodajni izdelek Vinotest K+S. Namenjen je vinarjem za kontrolo vsebnosti žvepla in kisline v vinu. Na trgu se je uveljavil, saj je test enostaven in priročen. Odjemalci naših storitev niso samo v Pomurju, temveč so razpršeni po celotni Sloveniji. Da bi povečali njihovo zaupanje v naše storitve in da bi svoje delo nadgradili, smo se odločili za akreditacijo po standardu SIST EN ISO 17025:2005, ki jo bodo v letošnjem letu tudi dokončno uvedli. Korist kemijskih analiz Vsi laboratoriji za kmetijstvo v Sloveniji si prizadevamo za nizke cene za svoje storitve, zavedajoč se, da s tem stimuliramo potrebo po analizah in prej omenjene pozitivne učinke v dvigu kakovosti. Z analizo največ zasluži odjemalec, ki na temelju dobljenih rezultatov analize pravilno reagira, zviša kakovost izdelka ali poceni njegovo proizvodnjo. Dokler nimamo točnih kvantitativnih kemijskih analiznih podatkov o tem, kakšna je naša zdajšnja kakovost krme, je tudi v prihodnje ne bomo proizvajali bistveno bolj kakovostne. Šele na temelju točnih podatkov zdajšnjega stanja, jasnih ciljev - kaj želimo doseči - ter seveda ob poznavanju in obvladovanju vsaj glavnih dejavnikov kakovosti bomo mogli kaj storiti za njen dvig. Točni analizni podatki so torej temelj, na katerem šele lahko gradimo kakovost proizvodov in ekonomsko proizvodnjo. Osemenjevalni center za plemenske bike Murska Sobota Kako smo nastali? Ko se je po drugi svetovni vojni v Sloveniji začel razvoj umetnega osemenjevanja, so se pokazale tudi potrebe po vzreji plemenskih bikov in s tem po osemenjevalnih centrih. Ljubljanskemu in celjskemu se je že konec leta 1952 pridružil murskosoboški. Ker pa je deloval v skromnejših prostorih, so že takrat razmišljali o gradnji sodobnega centra. Z začetkom delovanja novega centa leta 1959 na današnji lokaciji se je porodila ideja o združitvi veterinarske osemenjevalne službe in živinorejske selekcijske službe in nastal je Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje Murska Sobota. Zdrave živali, zdravo seme jamstvo za preprečevanje širjenja kužnih bolezni Eden od glavnih namenov pri organiziranju umetnega osemenjevanja in proizvodnje semena je bil izkoreninjenje spolno prenosljivih bolezni pri govedu. Danes deluje center po normativih evropskih direktiv in izpolnjuje pogoje za proizvodnjo zdravstveno neoporečnega semena. Biki in seme so pregledani in brez vseh pomembnih kužnih bolezni. V Sloveniji smo uspeli izkoreniniti posamezne bolezni in postali država brez njih. Zaradi preprečevanja pojava ekonomskih škod in neoviranega trgovanja s plemenskimi živalmi pa je pomembno, da izkoreninimo predvsem še dve bolezni govedi (IBR in BVD). Z dobrim semenom do dobre plodnosti v čredi Seme, ki ga proizvajamo na osemenjevalnem centru, je podvrženo stalni notranji kontroli oploditvene sposobnosti. Skupno število semenčic in odstotek normalnih semenčic presegata kriterije, ki jih Tržna usmeritev prašičereje Prašičereja je po pomembnosti naša druga živinorejska panoga. Pomurska zasebna prašičereja je organizacijsko tesno povezana z vzrejnimi središči, katerih glavni namen je oskrba rejcev, osemenjevalnih središč in farm s kakovostnim plemenskim materialom. Vzrejna središča so nosilci slovenskega rejskega programa. Selekcijsko in strokovno delo na pomurskih vzrejnih središčih ter organizacija prodaje plemenskih živali potekajo pod strokovnim vodstvom selekcijske službe za prašiče pri KGZ Murska Sobota. Tako trgu ponujamo: breje in nebreje plemenske mladice hibrid 12 in 21, ki se odlikujejo po dobri plodnosti in dolgoživosti, ter čistopasemske mladice; plemenske merjasce hibrid 54, pietrain in slovensko landrace linija 55. Vse živali izhajajo iz vzrejnih središč v Pomurju, ki so brez z zakonom predpisanih bolezni. Imajo nadpovprečno plemensko vrednost, kar pomeni, da z vključevanjem takih živali v čredo dvigujemo genetski potencial svoje črede. V okviru prašičerejske službe se ukvarjamo še s svetovanjem o prehrani, selekciji, tehnologiji reje (prilagoditev objektov zahtevam standardov). Prašičerejcem ponujamo možnost naročanja identifikacijskih številk, klešč in rejske dokumentacije (potrdilo o pripustu, dnevnik pripustov). Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi kos vedno novim izzivom v prašičereji. vsebnostjo beljakovin, kappa kazeina tipa AB, BB in AE; genetsko pogojeno kot lisasta pasma prenaša na svoje potomke lastnosti za obsežnost, dolgoživost (v življenjski dobi vsaj litrov mleka, vitalnost, več laktacij, več potomk za obnovo črede, več potomk za prodajo več dohodka, perzistenco ali mlečno vztrajnost, nizke somatske celice, dober iztok mleka, normalne do lahke telitve, korektne noge z visokimi čvrstimi parklji, lepa in visoko pripeta vimena z močno centralno vezjo, korektno postavitvijo seskov ); s svojimi genetskimi linijami omogoča rejcu, da hkrati izboljšuje paket telesnih lastnosti s poudarkom na okvirju, omišičenosti, fundamentu in vimenu živali; ogromen genetski potencial za visoke dnevne priraste in prirejo mesa odlične kakovosti, pitanci so vzrejeni do teže 750 kg v 17 do 20 mesecih, z visoko klavnostjo 56 do 60 odstotkov, klasifikacijo mesa pri 90 odstotkih vseh zaklanih živali v razredih E in U ; postavljajo pravilniki. Vse produkte, vzorce semena vsakokratnega odvzema, pregledajo tudi zunanje pooblaščene institucije. Domače je enakovredno tujemu Že nekaj let po ustanovitvi centra je bila v Murski Soboti ustanovljena tudi testna postaja za vzrejo mladih plemenskih bikov. Uvajanje parjenja najboljših tujih genetskih linij z elitnimi domačimi kravami nam je omogočilo iti v korak z evropsko selekcijo. Domači mladi in testirani biki so po genetskem potencialu primerljivi s tujimi, posamezni (ugotovljeno v okviru skupnega evropskega testa) pa dosegajo tudi na testiranju v drugih državah odlične rezultate. Za večji genetski napredek V distribuciji semena center ponuja tudi seme tako imenovanih bikov melioratorjev. Gre za seme elitnih tujih bikov, ki se uporablja Osemenjevalni center plemenskih merjascev Bakovci Umetno osemenjevanje je storitev, ki se mu daje v naši deželi bistveno premalo poudarka. Če povzamemo vse prednosti tega ukrepa, bi naši rejci morali drugače razmišljati. Uspešen pripust svinje s semenom kakovostnega merjasca pomeni dobro in obetavno proizvodnjo. V zadnjih letih sicer število osemenitev, ki jih opravijo rejci v lastni reji, narašča, vendar je to še daleč za našimi zahodnimi prašičerejsko razvitimi državami. Imamo pa z njimi tudi nekaj skupnega, imamo merjasce, ki smo jih uvozili prav od njih. Posebej bi omenil zadnji nakup treh merjascev pasme PIETRAIN, uvoženih iz Nemčije (Bundeshybridzuchtprogramm BHZP). Odlikujejo jih: nadpovprečna kakovost, zelo velik okvir, odlična mesnatost, optimalni pitanci, visoki prirasti, odlična kakovost mesa, odporni proti stresu (100 % NN). lisasta pasma daje odlične rezultate tudi v ekstenzivnih razmerah reje; načrtno izbrane genetske linije omogočajo tudi sistem reje krav dojilj, ker ima ta pasma dober materinski čut, vitalnost, odlično prilagodljivost razmeram in okolju reje, ima veliko konzumacijsko sposobnost, normalne do lahke telitve, korektne noge, potencial, da lahko s svojim mlekom vzredi dve teleti hkrati, omogoča zdravo okolju prijazno vzrejo najkakovostnejšega mesa Lisasta pasma je specialist za prirejo mleka in mesa, je nosilec najboljših genetskih linij, ki lahko s svojim genetskim potencialom omogoči zanesljiv dohodek rejcu v Pomurju v optimalnih razmerah vzreje. Le govedo lahko predela ogromne količine voluminozne krme, zato je najpomembnejši člen pri razvoju in ohranjanju podeželja v Pomurju. Pokrajina ob reki Muri je zibelka lisaste pasme, ki ji ponuja vse naravne danosti za napredek tudi v prihodnje. za osemenjevanje bikovskih mater, določene količine pa so namenjene tudi prodaji v skladu z željami in potrebami rejcev. Priporočamo načrtno uporabo semena ob strokovnem nasvetu selekcijske službe. Z načrtnim delom boljši uspeh Načrtno parjenje oz. načrtna uporaba semena ob osemenitvi ima večji učinek od naključne. Na ta način se izognemo negativnim posledicam morebitnega parjenja v sorodstvu, predvsem pa optimalno izkoristimo kombinacijo genetskih lastnosti plemenjaka in plemenice. Svetujemo, da se v zvezi s pripravo načrta osemenitev obrnete na osemenjevalni center oz. selekcijsko službo zavoda. Za informacije, želje in naročila pokličite po telefonu, številka je ali S selekcijsko službo našega kmetijsko-gozdarskega zavoda se trudimo pripeljati na osemenjevalni center čim boljše merjasce tako iz tujine kot tudi iz naših rejskih središč. V bližnji prihodnosti načrtujemo uvoz maternalne linije plemenskih merjascev (veliki yorkshire in švedska landrace). Sicer pa je naša pasemska struktura takale: slovenska landrace (linija 11), slovenski veliki beli prašič (linija 22), pietrain, hibrid 54, hibrid 74, slovenska landrace (linija 55). V zadnjem času smo veliko vlagali v posodobitev prostorov za nastanitev živali, vse z namenom boljšega počutja, udobja in zdravja živali. Le zdravi merjasci so osnova za pripravo kakovostne doze sveže konzerviranega merjaščevega semena. Prav tako so naši plemenjaki brez vseh bolezni, tudi PRRS-ja. Imamo vedno višje cilje, ki bodo nam in vam prašičerejcem zagotavljali stalno in ekonomsko upravičeno proizvodnjo. Direktor Franc Režonja

25 19. marec Jaz pa pravim Kako se širi otroški svet Otroci si širijo obzorja na različne načine, da berejo, potujejo, obiskujejo glasbeno šolo, se učijo tujih jezikov ali ob druženju s prijatelji. Vse to je svet, ki ga raziskujejo otroci, in ta svet se jim le širi in širi. Lepo je, če otroci poskusijo čim več stvari in odkrijejo, kaj jih zanima, v čem so dobri. Pogovarjali smo se, kaj počnejo in kako razmišljajo Niky, Jan George in Larisa iz bogojinske osnovne šole. ni, da prebereš veliko knjig in predstaviš vsebino, za nagrado pa dobiš knjigo. Mama me je naučila brati, berem pa vedno, ko imam čas. Da je knjiga dobra, da si lahko vse v mislih prestavljaš, če ni dobra, pa si ne moreš predstavljati. Rada pa imam srečne konce. Včasih pa tudi kaj napišem. di imena od kod prišel, pa nisem. Ime mi je dal ati, ker mu je bilo všeč. Sošolci pa me kličejo kar Jan. Na koncu sveta Na koncu sveta je za Ano cel kup palačink. Na koncu sveta je za Tjašo cel kup sladkarij. Na koncu sveta je za Patricijo cel kup violin. Na koncu sveta je za Niko cel kup šmink. Na koncu sveta je za Manuelo cel kup rož. In na koncu sveta je lonec za dva moža. Patricija, Manuela, Ana, Tjaša Nika Na koncu sveta je krogla, ki ti zakrije oči in ti nova očala naredi. Morda pa ti nove čevlje naredi, kaj pa veš, morda pa res. Samo, Lukas, Grega, 3. c, OŠ Beltinci Lojz Lojz je plišasta podgana, ki dedija rada straši, ponoči pa z mano spi. Lojz rad skače, dolg rep ima, o njegovih brkih pa se niti govoriti ne da. Knjige bere, skupaj z mano, res, to kar pravim, ni nič čudnega za podgano. Jaka Godec, 4. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru Nagrada za šolsko glasilo OŠ Beltinci Larisa Rac, 4. razred: Jaz imam zelo rada risanje in tudi likovni pouk, moja risba je že bila objavljena v Vestniku. Pri risanju si izberem teme iz knjig, ki jih preberem, saj rada berem, na primer Mačke iz visoke družbe, Dumbo. Tri leta pa sem bila naj bralka. To pome- Jan George Dravec, 4. razred: Jaz pa imam zelo rad jezike, z atijem se velikokrat pogovarjava nemško. Mislim, da sem jaz že boljši v nemščini. Moja mama in ati pa se včasih pogovarjata angleško, da jaz ne bi vsega razumel. Lepo je spoznavati tuje jezike, ali pa če dobimo kakšnega novega sošolca ali sošolko. Tudi na šoli smo že večkrat imeli kakšnega učenca iz Anglije na primer. Morda bi kdo pomislil, da sem jaz zara- Fotografije: A. N. R. R. Niky Dervarič, 2. razred: Jaz znam govoriti po nemško, v Nemčiji pa imam prijateljico. Ko so počitnice, me ati včasih pelje tja k njej na obisk. Zanimivo je, da imajo tam ob sobotah šolo, zato sem enkrat šla z njo k pouku. Hodi na slovensko šolo, kjer se učijo več jezikov, tudi slovenščino. Tam je podobno kot pri nas v šoli. Veliko pa so me spraševali, kako je pri nas, in sem jim vse lepo razložila. Sicer pa jaz hodim tudi h klavirju. Bila sem druga na tekmovanju, hotela sem biti prva, ampak sem imela prekratke skladbe. Vedno se trudim, da odigram najboljše, kar znam. Nana Rituper Rodež Šolsko glasilo OŠ Beltinci z naslovom UTRIP mora res biti nekaj posebnega. Revija Otrok in družina jo je že drugo leto zapored uvrstila med najboljša šolska glasila. Po lanskem priznanju za naj stran so jim je letos podelili priznanje za naj naslovnico. V razlagi nagrade so zapisali:»naslovnica utripa v mavričnih barvah in prikazuje v trenutek ujet prostor in čas: brezmejno ravnino, ki podajo roko in poljublja oblake na nebu.«sliko je ustvarila lanska devetošolka Nuša Sreš. To priznanje pa je spodbuda za nadaljnje delo in literarno ustvarjanje vseh učencev in učiteljev na OŠ Beltinci. Nuša Sreš je naredila najlepšo naslovnico Koncertni pogled čez To, kaj se dogaja na pomurskih glasbenih odrih, vemo. To, kar se dogaja v naši neposredni bližini, čez (nekdanjo) mejo, pa nam včasih uide, kar je škoda. Tokrat vam ponujamo nekaj priporočil za glasbene obiske na avstrijskem Štajerskem: 19. marec: Trouble Over Tokyo (ppc, Gradec, 19.30), Bell Etage (bluegarage, Frauental, 20.00), The Shenanigans (Kulturkeller, Gleisdorf, 20.00), Naked Lunch (Postgarage, Gradec, 21.00); 20. marec: Haggard (Orpheum, Gradec, 20.00), Sofa Surfers (ppc, Gradec, 21.00); 21. marec: King Of Japan (Forum Stadtpark, Gradec, 20.00), 22. marec: Hans Theesink & Terry Evans (Orpheum, Gradec, 20.00). T. K. Filmogled Pride and Glory Čast in slava ZDA, 2008 Igrajo: Edward Norton, Colin Farrell, Noah Emmerich, Jon Voight. Režija: Gavin O'Connor. Žanr: kriminalistična drama. Najprej, film Čast in slava ni srhljivka, kot ga najavljajo v napovednikih, ampak je predvsem drama z elementi kriminalke, oz., še natančneje rečeno, policijska drama, ki sega še globlje, kot so segale dosedanje filmske zgodbe o newyorških policistih. Film postavlja v ospredje moralno dilemo policista o tem, kaj storiti, če so v korupcijo in zločin vpleteni člani njegove družine, prav tako vsi policisti. Še posebej takrat, kadar bo za molk znova kaznovan on sam. Zgodba o umoru štirih policistov, ki ga mora raziskati že»opečeni«detektiv in pri tem naleti na dokaze, ki ga šokirajo, pa po drugi strani kaže tudi temne strani in pritiske, ki jih doživljajo pripadniki v modrih uniformah v vsakodnevnem življenju.»kako se lahko človek zjutraj umije in oprha in potem mirno gre na delo, ne vedoč, če bo ob koncu dneva še živ?«se enkrat vpraša šef policijskega oddelka, in to je tudi točka, ki se postavlja po robu že prej omenjeni moralni dilemi. V filmu, v katerem ni preveč akcije, ampak vseskozi latentna napetost, se odlikujejo nekateri dialogi, moti pa pretirana uporaba gibajoče se kamere in nekoliko razvlečena zgodba, za katero se ob koncu zdi, da režiser ni imel več prave ideje, kako jo končati. Ampak na srečo film rešuje zvezdniška igralska zasedba z zelo dobrima Edwardom Nortonom in Jonom Voightom na čelu. V Star Maxu. T. K. Označite pravilni odgovor in si prislužite vstopnico* za ogled filma v Star Maxu! Kateri izmed naštetih igralcev ne igra v filmu Pride and Glory? Edward Norton Jon Voight Pavle Ravnohrib Kupon nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota * Vsak teden bomo petim izžrebanem podelili po dve vstopnici, ki jih bodo prejel po pošti. Glasbosluh Steve Lukather Ever Changing Times Frontiers Records, 2008 Razlog, da smo v Glasbosluh uvrstili album Ever Changing Times, ki je izšel lani, je turneja, ki je Stevea Lukatherja vodila tudi v našo relativno bližino, kjer je imel minuli konec tedna dva koncerta s svojim bendom v Spielbergu in Gleisdorfu na avstrijskem Štajerskem. Lukather je nekdanji kitarist in vokalist svetovno znane skupine Toto, ki je po njenem razpadu začel samostojno glasbeno pot.»luke«je veljal in še vedno velja za enega od najboljših kitaristov na svetu (v osemdesetih so ga primerjali z Eddiejem Van Halenom, njegov način igranja kitare pa je pristal v marsikateri strokovni knjigi). A na svojem zadnjem izdelku tega ne izkorišča in ne pretirava s kakšnimi solo eskapadami, ampak je doza kitarskega znanja k življenjsko pogojenim besedilom dodana ravno v primerni količini, tako da je album lahko poslušljiv, prinaša pa tudi nekaj (potencialnih) hitov, kot sta naslovna Ever Changing Times in New World. Žanr izdelka se giblje med pop rockom in hard rockom, večkrat pa Lukatherjeve skladbe spominjajo na skupino Pink Floyd (zato ni naključje, da na koncertih v dodatku igra pesem Shine On You Crazy Diamond omenjene skupine). Skladbe na albumu so pomagali napisati zanimivi gostje, med njimi tudi Steveov sin Trevor Lukather (Tell Me What You Want From Me) in nekdanji kolega iz skupine Toto Steve Porcaro (The Thruth). Zelo zadovoljivo delo tako za stare kot nove fane. T. K. Mito Mijetan Vol del 52 Zora velikega šmarna se je bližala. Ob gibinskem slapu je bilo že vse pripravljeno. Ob pogledu na sceno si je pred odrom župan Razpelja zadovoljno mel roke in sam sebi v brk momljal:»to, to, to,«ne vedoč, da sta se Stavros in Zečić za odrom zmenila, da bosta performans izvedla po svoje, ter ga označila za amaterja. Nervozen sem postopal sem ter tja, saj sem bil prepričan, da se bo nekje zalomilo. V daljavi sta se bližali dve postavi. Le kdo si upa nepovabljen priti na ta elitni koncert, sem si mislil. Ko sta se približali, sem razločil postave in obrazne poteze. Bila sta Bog in Sir Richard Branson.»Presneto, samo ta dva mi tu še manjkata,«sem siknil. Ko sta prišla do mene, sem»glumil,«da sem zelo srečen, da sta prišla:»ooooo, stara kolega, sta prišla na veliki Knjigober Kje je ključ Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov Delo je nastalo kot publikacija ob razstavi Sekcije ilustratorjev pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov v Galeriji ZDSLU v Ljubljani med 15. novembrom in 10. decembrom leta Gre za upodobitve starih in novih ugank, pesmi, šaljivk, zabavljivk in posmehulj ter ugankarske pesmice. Izbrana so bila besedila Mateja Bora, Alojza Gradnika, Pavla Gregorca, Marije Jezernik, Zvezdane Majhen, Borisa A. Novaka, Andreja Rozmana Roze, Josipa Stritarja, Anje Štefan, Alenke Vidrgar, Valentina Vodnika in Otona Župančiča, nekaj pa je tudi ljudskih pesmi. Luknja pri luknji, vmes ozke poti, na vsaki si višji, če strah te ni. Kaj ima jezik pa ne govori? Odgovori na take in podobne uganke so podani v obliki ilustracij, ki so jih prispevali številni avtorji, kot so Andreja Borin, Mojca Cerjak, Marjeta Cvetko, Zvonko Čoh, Kostja Gatnik, Jelka Godec Schimdt, Ančka Gošnik Godec, Dušan Muc, Silvan Omerzu, Živa Pahor, Arjan Pregl, Matjaž Schmidt, Marlenka Stupica, Ana Šalamun, Alenka Vidrgar in Kamila Volanšček. Zanimive so tudi fotografije kiparskih upodobitev ugank Alenke Vidrgar. Kot je tudi zapisano, so vsi, stari in mladi, prvič ali znova vabljeni k listanju te lepe knjižice in k iskanju ključka, ki odpira. Za popestritev večernih ur. In še mogoče uganka Marije Jezernik, ki je še posebej zanimiva za naše kraje: Od sobote do nedelje dolga pot Slovence pelje. T. M. dogodek, kaj?!«zdelo se mi je, da sta rahlo vinjena, saj se je Bog nemirno pozibaval sem ter tja in z nekoliko čudnim naglasom dejal:»saj, treba se je na lastne oči prepričati, kako bo nekdo zadostil vesoljskim pogojem za odkupe, to namreč ni uspelo še nikomur, hahahaha «Richard Branson pa je cinično dodal:»niti dr. Albanu ne, hahaha kje pa je sedem devic, Igor?«Vedel sem, da me bosta v tistem trenutku razkrinkala. V zadregi sem dejal:»ravnokar se maskirajo, še malo počakajte dekleta, pridite se pokazat.«prišle so v deviško belih oblekah, toda nobena ženska na svetu ni bila videti manj deviško kot teh sedem starih babnic, prav groteskno je bilo.«bog je pijano poškilil najprej proti njim in nato še proti Bransonu:»Misliš, da so res device, nekam staro in zmatrano mi delujejo.«branson se je pogladil po bradi in dejal:»no ja, recimo, da so device po duši hahaha ali pa po horoskopu, hahaha,«je nadaljeval Bog. Ko sta se že tako režala, da sta se morala opirati na bližnje drevo, je Bog dahnil:»okej, Igor, naj ti bo, recimo, da so device, ker vidim, da imaš smisel za humor.«tedaj sem si oddahnil. Samo še stage diving je bilo treba izvesti. Soboški občinski svetniki so se že zbirali pod odrom.»zeko, majstore!«je vpil tisti z briljantino v laseh. Device so prikorakale na oder in požele žvižge svetnikov, prižgali so se reflektorji in na oder sta skočila Stavros in Zečić:»Jeli ste umorni, prijatelji?neee!«so zavpili svetniki.»umoran! Umoran sam, prijatelju, umoran «Svetniki so od navdušenja vstali na noge, device so začele migati z boki začelo se je.

26 26 ŠPORT 19. marec 2009 MINULI TEDEN Atletika Sonja Roman je zmagala v teku na 800 m (2:04,27) na svetovnem vojaškem dvoranskem pokalu v Atenah. Na DP v krosu v Turnšah pri Dobu je ženska ekipa AK Panvita zmagala v vseekipnem prvenstvu Slovenije. Prva je bila tudi ekipa pionirk U-16. V posamični konkurenci je bila ml. mladinka Katja Vrdjuka druga, pionirka Anja Benko pa tretja. (M. J.) Kolesarstvo Na mednarodni kolesarski dirki Pariz-Nica je Simon Špilak odstopil. Zdelale so ga želodčne težave. Po petih etapah je bil na solidnem 35. mestu. (M. J.) Badminton DP U-19 v Lendavi: 1. Luka Wraber (LJ) in Tina Kodrič (Kungota), 2. Nika Koncut. Skupaj s Sabino Magyar sta bili drugi v ženskih dvojicah. Magyarjeva je bila tretja med posameznicami in podprvakinja v mešanih dvojicah z Bajukom (TOM). (F. B.) Judo Na 27. mednarodnem pokalu v Tolmezzu (Italija) je zmagala Maja Uršič (do 63 kg). (M. J.) Karate Zmagovalci na 7. mednarodnem turnirju v Žalcu: ml. deklica Eva Klemenčič (do 35 kg) ter kadeti Filip Španbauer (do 52 kg), Žiga Mir (do 68 kg), vsi KK Radenci, in Sebastijan Koltaji (Rofix M. Sobota). Drugi so: Nejc Časar, Igor Kuzmič, Kaja Casar, Tina Novak in Karolina Sočič (vsi MS), tretji pa Veronika Klemenčič, Mitja Pelcl (oba Radenci), Grega Konkolič, Melisa Novak, Fiona Žečiri, Daša Flisar, Silvija Rajnar, Martin Pintarič in Blaž Ošlaj (vsi MS). V katah sta bila tretja Kaja Casar in Aleš Kuronja. (M. J.) Kegljanje 17. krog 1. A-lige (m): Interokno Radenska 7 : 1 (3494 : 3337). Vrstni red: Konstruktor, 34, Triglav, 19, Proteus Liv in Radenska, po krog 1. B-lige (ž): Trebnje Radenska 7 : 1 (3281 : 2977). 13. krog 2. B-lige vzhod (ž): Nafta Drava 1 : 7 (2971 : 3062). 17. krog 3. lige vzhod (m): Radenska II Prepolje 7 : 1 (3334 : 3225), Nafta Rudar 7 : 1 (3248 : 3079). (M. J.) Košarka 22. krog 1. B SKL: Kraški zidar Jadran Radenska Creativ Sobota 95 : 76. Najboljši strelec: Dominko krog 2. SKL vzhod, mladinci: Nazarje Radenska Creativ Sobota 80 : 76 (Pavlovič 26). SKL vzhod, kadeti: Radenska Creativ Sobota Elektra 93 : 59 (Pavlovič 29). Zaostali tekmi pomurske lige: PŠK Ljutomer II G. Petrovci 87 : 88, Beltinci Lindau Lendava 37 : 53. Končni vrstni red: Sobota, 27, PŠK Ljutomer I, 24, G. Petrovci in Lindau Lendava, po 22. Sobotna polfinalna para: Sobota Lindau, PŠK Ljutomer I G. Petrovci. (M. J.) Šah Na 18. ekipnem osnovnošolskem DP v Novi Gorici je bila OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (Barbara, Jernej in Luka Skuhala ter Matej Korošec), 23,5, druga. Prva je OŠ Ig, 30,5. Marčevski hitropotezni turnir ŠD Radenska Pomgrad: Danilo Hari, 8, Matej Titan in Boris Kovač, po 6,5, Jože Vučko in Mitja Kovač, po 5,5. Kadetski turnir: Barbara Skuhala, 7,5, Nino Cmor in Dorian Vida, po 6,5. (M. J.) Rokomet 1. B DRL (ž): Millennium Naklo 39 : 32 (23 : 14). Najboljši strelki: Jaušovec, 13, Rajh, 9. Končnica 2. DRL od 7. do 12. mesta, 6 krog: Arcont Radgona (Zorko, 9) Mokerc Ig 28 : 36 (14 : 21). Od 13. do 16. mesta: Pomurje Črnomelj 30 : 30. (N. K., M. J.) Kasaštvo Na občnem zboru KK Ljutomer so ugodno ocenili minulo sezono in sprejeli program dela za letos. Prva kasaška dirka bo na velikonočni ponedeljek, 13. aprila. (M. J.) Športni ples Na kvalifikacijskem turnirju za slovenski pokal v M. Soboti sta bila v standardnih plesih med st. mladinci prva Dejan Sinic/Tajda Kolarič, druga pa Blaž Šumak/Laura Vlaj. V latinsko-ameriških plesih sta bila četrta Nino Dotto/Urška Žižek, vsi PK Devžej. (T. G.) Pikado Po 4. EDU rang turnirju v Subotici je v vodstvu Top Gun (Grlava) pred Croatian Arrows, oboji po 23 točk. Posamezno: 9. Mitja Habjan, 13. Andrej Gorjak. (M. J.) 13. krog 1. B-lige: Red Dragon's Pančor 8 : 9, Kuronja Friend's team 5 : 12, Tornado Mišo bar 15 : 2, Bar Lena Brizgalna 5 : 12. Vodita Tornado in Friend's team s 36 točkami. Zadnji krog medobčinske lige pri Gradu: Dva v enem Goričanka 12 : 4, Bar Bandidos Klement 10 : 6, Horvat Boys Pančor 5 : 11. Vrstni red: Bar Bandidos (Grad), 25, Pančor (Domajinci), 24, Dva v enem (Kovačevci), 19. (T. G.) 17. krog ŠZ Križevci: ŠD Berkovci LO-KO Jorstik 3 : 6, Gabrijelov barček Naš ovinek Logarovci 4 : 5, Rock caffe Boosters Avto Frč 3 : 6, LO-KO bar Pintarič Suhomontaža MH Lukavci 3 : 6. Vrstni red: LO-KO Jorstik in Suhomontaža MH Lukavci, po 24. (M. J.) Tenis 1. PŠZTL za zmagovalca: Prevozništvo Felkar Forming 3 : 0, Mirz Rebel TK Radenci 3 : 0. Vrstni red: Prevozništvo Felkar, 13, AMM MB, 11, Mirz-Rebel, 8. (M. J.) Strelstvo 12. krog regijske lige: Sebeborci II Andrejci 920 : 1084, Segrap Ljutomer Gančani 1013 : 1054, Ali Kardoš Radgona 948 : 1036, Sebeborci Graničar Domajinci 1101 : 1043, Jezero Gederovci 1006 : 1090, Bakovci M. Sobota veterani 1093 : Vrstni red: Bakovci in Gederovci, po 31 točk, Sebeborci, 29. (M. J.) Invalidski šport DP v kegljanju na Ravnah: 1. Maribor, 2. M. Sobota (Slavko Dunaj, Milan Bogataj, Anton Simonič, Franc Borovnjak). Pri tetraplegikih je zmagal Slavko Dunaj, pri veteranih pa Anton Simonič. (T. G.) ŠD cerebralne paralize Žarek je v Kamniku organiziralo področno tekmovanje v namiznem tenisu. V skupini NT5 je zmagal Davorin Dervarič, v skupini NT2 pa je bil Bojan Poredoš drugi. (D. D.) Smučanje Na DP srednjih šol na Rogli je bila Gimnazija M. Sobota druga, Primož Obal pa tretji. (M. J.) Hokej na ledu Polfinale mariborske lige: Petanjci Karlovac 9 : 0 (Drvarič, Postružnik, Kastelic in Kranjc po 2, Nejc). (T. G.) 43. judo pokal Murske Sobote Zlato Jerebicu in Adaničevi Judo klub Murska Sobota je organiziral v športni dvorani OŠ I v Murski Soboti 43. mednarodno tekmovanje za pokal Murske Sobote. V mladinski konkurenci so nastopili predstavniki iz 14 slovenskih in avstrijskih klubov. Od Pomurcev je zmagal član JK M. Sobota Jon Jerebic (do 100 kg), druga sta bila njegov klubski kolega Tim Kovačič (do 55 kg) in Patrik Vojsk (do 81 kg), JK Ljutomer, peti pa Uroš Kavčič, Luka Barber in Mario Kramberger, vsi JK M. Sobota. Pri st. dečkih so bili drugi Tilen Semenič (do 42 kg), Narsej Lackovič (do 66 kg), oba JK Ljutomer, in Patrik Gal (do 55 kg), JK Lendava, tretji pa Žiga Šendlinger (do 38 kg), Gregor Ivajnšič (do 55 kg), oba JK Ljutomer, Luka Roudi (do 50 kg), Damir Miholič (do 60 kg), oba JK M. Sobota. Peta sta Alen Forjan, JK Lendava, Žan Kramberger, Adrian Gomboc in Filip Tratnjek, vsi JK M. Sobota. Pri st. deklicah je bila druga Melita Gönc (do 57 kg), tretja je Natalija Varga (do 57 kg), obe KBV Lendava, ter Dorotea Čahuk (do 32 kg) in Tina Barber (do 40 kg), četrta Sanja Čahuk, vse JK M. Sobota, peti pa Tadeja Arklinič in Betina Ivajnšič, obe JK Ljutomer. Pri ml. dečkih so bronasto odličje prejeli Jan Jurgec (do 34 kg), Grega Ferenc (do 46 kg), oba JK Lendava, Tim Topolinjak (do 42 kg), JK Ljutomer, Letalski modelarji za pokal Mura 2009 Bojan Gjerek ugodno presenetil z»jadrilico«roku Šiftarju tokrat ni šlo najbolje. Foto: Jure Zauneker Društvo modelarjev Pomurja je od petka do nedelje na travnikih in poljih v bližini Moravskih Toplic organiziralo mednarodno tekmovanje letalskih modelarjev s prostoletečimi modeli Mura Cup 2009, ki je štelo tudi za točke svetovnega pokala mednarodne letalske zveze FAI. Zanimanje za letošnje tekmovanje je bilo veliko, saj se je prijavilo kar 79 tekmovalcev iz 13 držav. Pomerili so se v treh tekmovalnih kategorijah v skupni in mladinski konkurenci. Med njimi je bilo tudi Uroš Kavčič (desno) se je hrabro boril. Foto: Jure Zauneker 35 slovenskih tekmovalcev, od tega 14 pomurskih letalskih modelarjev. Rezultati F1A»jadrilice«(46 tekmovalcev): 1. Tomaž Slokar, 2. Bojan Gjerek (oba Slovenija), 11. Boštjan Bagari, 37. Rok Šiftar. F1B»gumenjaki«(21 tekmovalcev): 1. Bernd Silz (Nemčija), 2. Svetozar Gostojić (Srbija), 3. Peter Mönnghoff (Nemčija). F1C»penjači«(12 tekmovalcev): 1. Damjan Žulič (Slovenija), 2. Pavel Matocha (Češka), 3. Andrea Banci (Italija). M. J. Sobota, 21. marec, ob 9.30: Jožefov pohod (start pred VGD Cankova) Topolovci-Domajinci-Krašči (ob Ledavskem jezeru)-g. Črnci-Gerlinci-Korovci-Cankova. Organizator: ŠD Studenec Cankova. Startnina 5 evrov zajema: zajtrk pred startom, spominsko pohodniško torbo z malico, okrepčilo ob progi, toplo malico na cilju z nastopi glasbenikov. Več informacij: (Barbara) ali Memorial Marije Vild. Spominski pohod od Bukovniškega jezera do Moravskih Toplic. Organizatorja: PD Matica in PD Mura. Dodatne informacije: PD Matica, telefon: , ali PD Mura, Franc Donša: , Nedelja, 22. marec: Arničev pohod na Raduho. Organizator: PD Matica Murska Sobota. Več informacij o prireditvah in vadbi na kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. peti pa so bili Ljutomerčan Uroš Vozlič ter Sobočana Samo Šarčevič in Silvo Horvat. Še ml. deklice: 1. Maja Adanič (do 32 kg), JK Lendava, 2. Živa Potočnik (do 44 kg), JK Ljutomer, in Valerija Balažic (do 48 kg), r e p r e z e n ta n t i Izbrana slovenska moška rokometna reprezentanca, ki ta konec tedna nastopa na turnirju v Ostravi, kjer so njeni nasprotniki Danska, Ukrajina in Češka, se je dva dni mudila v Radencih. Med varovanci trenerja Mira Požuna je tudi Boštjan Kavaš, igralec Gorenja Velenje, rojak iz Odranec. V Radence so prišli tudi»tujci«uroš Zorman, Aleš Pajovič, ki igrata v Španiji, in Jure Natek iz Francije. Za moško reprezentanco je omenjeni turnir na Češkem zadnji preizkus moči pred junijskim ciklom kvalifikacij za EP 2010 v Avstriji, ko bo Slovenija dvakrat igrala z Belorusijo ter enkrat z Izraelom in Nemčijo. M. J. JK Lendava, 3. Maja Kramberger (do 28 kg), JK Lendava, Dorotea Čahuk (do 32 kg), JK M. Sobota, in Hana Prelog (do 40 kg), JK Ljutomer, 4. Viktorija Utroša, JK Lendava. Milan Jerše n a m i z n i t e n i s Obe zmagi z najvišjim rezultatom V 15. krogu 1. SNTL za člane sta obe pomurski ekipi dosegli maksimalni zmagi. Sobočani so gostom iz Velenja prepustili le dva niza, kar pove vse o kakovostni razliki. Jan Žibrat in Tomaž Roudi sta brez težav premagala njihovega najboljšega igralca Slatinška, preostala dva njihova igralca pa še nista dorasla za prvoligaško konkurenco. V naslednjem krogu gostujejo na Ptuju. Tudi Pucončani so na gostovanju v Mengšu oddali le tri nize. Nekaj težav je imel Dominik Škraban z Avbljem, Mitja Horvat je izgubil niz z Jazbičem, Zvonko Plohl in Bojan Ropoša pa sta zmagala brez izgubljenega niza. V naslednjem krogu gostijo Melamin iz Kočevja. Sobota Tempo 5 : 0 (Roudi Rosc 3 : 0, Kocuvan Kljajič 3 : 1, Žibrat Slatinšek 3 : 1, Kocuvan Rosc 3 : 0, Roudi Slatinšek 3 : 0). Preostali izidi: Melamin Ptuj 3 : 5, Krka Finea Maribor 3 : 5, Olimpija Petrol Radlje 4 : 5. Vrstni red: Finea Maribor, 30, Krka in Kema Puconci, po 24, Sobota, 20. Žibrat drugi v dvojicah Na mednarodnem mladinskem prvenstvu Češke v Hluku je nastopilo preko 130 igralcev in igralk iz 20 držav. V reprezentanci Sloveni- je sta igrala tudi Jan Žibrat in Gorazd Horvat. Slovenija je premagala Češko B in Bolgarijo s 3 : 0 ter Turčijo (3 : 1) in se uvrstila v finalno skupino. Tam je premagala Finsko (3 : 2), v tekmi za polfinale pa izgubila s Češko A (0 : 3) in na koncu zasedla zelo dobro peto mesto. Žibrat se je po treh zmagah v predtekmovanju uvrstil v finalno skupino, kjer je v 2. kolu premagal Mamuta (Hrvaška) s 3 : 2, s čimer se je uvrstil med osmerico, nato pa nepričakovano izgubil z Avstrijcem Heimbergerjem (2 : 3). Tudi Horvat se je po dveh zmagah v predtekmovanju uvrstil v finalno skupino in v 1. kolu izgubil z Nemcem Tranom (0 : 3). Izreden uspeh pa je Žibrat dosegel v dvojicah skupaj s Čehom Siručekom. V četrtfinalu sta premagala nemško dvojico Holtes/Tran s 3 : 1, v polfinalu srbsko dvojico Subotić/Radonjić (3 : 1) in šele v finalu ju je premagala srbska dvojica Črepulja/Petkov (0 : 3) ter tako zasedla odlično drugo mesto. Pucončani boljši od Sobočanov V prvi tekmi srednjeevropske super lige za končno sedmo mesto je v Murski Soboti, v prekmurskem derbiju, Kema Puconci s 6 : 3 premagala Soboto. V zanimivem dvoboju so bili gostitelji enakovredni do izida 3 : 3. Čeprav je novi slovenski prvak Mitja Horvat izgubil z najboljšim domačinom Gregorjem Kocuvanom, je končnica zasluženo pripadla gostom. Sobota Kema Puconci 3 : 6 (Žibrat/Kocuvan Plohl/Horvat 0 : 3, Kocuvan Ropoša 3 : 1, Žibrat Škraban 3 : 0, Roudi Horvat 0 : 3, Žibrat Ropoša 2 : 3, Kocuvan Horvat 3 : 1, Roudi Škraban 1 : 3, Žibrat Horvat 2 : 3, Roudi Ropoša 0 : 3). Povratni dvoboj bo 24. marca v Puconcih. Mirko Unger s k v o š 5. odprti turnir za pomursko prvenstvo v Veržeju: 1. Zoran Repija, 2. Gorazd Zelko; ženske: 1. Andreja Kovač, 2. Nataša Vogrinec. (T. G.)

27 19. marec 2009 ŠPORT 27 Slabo sojenje Babnika Športni park v Lendavi, gledalcev, sodnik: Janez Babnik (Ljubljana). Strelci: 0 :1 Demirovič (29, 11-m), 0 : 2 Osterc (37), 0 : 3 Osterc (45), 1 : 3 Janković (50), 1 : 4 Demirović (69, 11-m). Rumeni kartoni: Matjašec, Ošlaj, Bogdanović, Brezovački, Luk, Janković; Gorinšek, Osterc, Kršić. Nafta: Luk, Matjašec, Bunc, Caban, Ošlaj, Brezovački, Bogdanović (Zemljič, 46), Janković (Dodlek, 72), Pekič, Vassiljev, Lo Duca (Gerenčer, 65). Hit Gorica: Pirih, Drahno, Đukić, Mlakar, Gorinšek (Cvijanović, 85), Komel, Kršić, Demirović (Rakušček, 84), Osterc, Velikonja 3,5 (Galešić, 88), N. Kovačević. V prvem delu smo videli veliko napak igralcev in sodnika Babnika, ki se je postavil v glavno vlogo. Zato je s svojimi odločitvami razburjal gledalce in igralce. Prvo priložnost beležimo šele v 21. minuti. Po predložku Vassiljeva je Pekič meril z glavo nenatančno mimo desne vratnice. V 29. minuti pa enajstmetrovka za goste. Nespretno reagiranje Matjašeca znotraj kazenskega prostora je sodnik Babnik ocenil za najstrožjo kazen, ki jo je realiziral Demirović. Po osmih minutah so gostje vodstvo povišali na 2 : 0. Pred vrati gostov je imel stoodstotno priložnost Janković, vendar je slabo streljal, kar so gostje izkoristili in iz protinapada z udarcem Osterca mimo Luka dosegli zadetek. Tik pred odhodom na odmor je bil ponovno strelec Osterc. Ta si Gostje (beli dresi) so bili podjetnejši. Foto: Jure Zauneker je pred vrati Nafte pomagal z rokami, odrinil domačega obrambnega igralca Cabana, nato pa žogo poslal preko Luka v mrežo. V nadaljevanju smo videli boljši nogomet domačega moštva. Že v 50. minuti so domačini zmanjšali izid na 1 : 3. Vassiljev je izvajal prosti strel s 30 metrov. Žoga se je odbila od enega gostujočih obrambnih igralcev in spremenila smer, se od vratarja Piriha odbila do Jankovića, ki je iz bližine dosegel zadetek. Sodnik Babnik v tem delu ni dosodil očitne enajstmetrovke za domačine, ko so znotraj kazenskega prostora gostujoči igralci nepravilno ustavili Pekiča. Nato je imel dve odlični priložnosti Osterc, ki se je sam znašel pred Lukom, vendar ga je ta ukanil. V 69. minuti ponovno stopa v ospredje sodnik Babnik, ki je že drugič dosodil enajstmetrovko za goste po startu Luka na Velikonjo po predložku v kazenski prostor. Strel z bele točke je realiziral Demirović. Lendavčanom do konca srečanja izida ni uspelo znižati. Trener Nafte Damir Rob:»To se je moralo enkrat zgoditi. Škoda le, da ravno proti Gorici. V našem moštvu je bilo preveč nerazpoloženih igralcev. Čestitam Gorici za zmago. Pri zaostanku 1 : 3 smo bili še vedno v igri. Potem pa je nastopil trenutek, ki nas je vrgel iz igre. Škoda za te tri točke. Tudi po današnjem porazu moramo ostati veliki.«trener Hita Gorice Miran Srebrnič:»Menim, da smo danes igrali zelo dobro. Moji igralci so dali vse od sebe. Odigrali smo taktično zelo dobro srečanje. Vedeli smo, da je Nafta zelo dobro moštvo. Upam, da bo tudi v naslednjih tekmah pristop pravi.«feri Horvat M. o d b o j k a Drama v režiji Sobočanov Marchiol : 8 55 Triglav : krog 1. DOL (m): Galex Mir Calcit Kamnik 3 : 2 (16, 25, -26, -18, 11), MOK Krka Ekipa Marchiol Vodi 0 : 3, Astec Triglav SIP Šempeter 3 : 0, MTB Maribor Knauf Insulation 3 : 1. Pari 21. kroga: SIP Šempeter Galex Mir, Ekipa Marchiol Vodi Astec Triglav, Knauf Insulation MOK Krka, Calcit Kamnik MTB Maribor. Športna dvorana OŠ I v Murski Soboti, 100 gledalcev, sodnika: Skudnik (MB) in Globačnik (Topolšica). Z derbija Sobočanov s Kamničani Foto: Jure Zauneker Galex Mir: Fujs, Bedrač 2, Gotal 4, Perišić 14, Kerec, Čeh 11, Marič, Pavić 13, Flisar 14, Tot 19, Novak, Hrastovec. Calcit Kamnik: Ribič 1, Makovec, Kristan 14, Đorđević, Mezgitci 12, Novljan, Bogožalec, Hrast, Ropret 7, Turk 15, Bennett 12, Sevčnikar. Po dveh urah in četrt prave drame, ki je gledalce puščala v negotovosti, so igralci Galexa Mira v predzadnjem krogu rednega dela zabeležili zelo pomembno zmago, ki jih je»zasidrala«na petem mestu prvenstvene lestvice. Kot četrti bi v končnici igrali prvo tekmo proti Ekipi Marchiol Vodi. Potem ko so domačini v 1. nizu povedli že s 16 : 10 pri drugem tehničnem odmoru in so niz dobili z veliko razliko (25 : 16), je kazalo, da bodo Sobočani z lahkoto zmagali v tem dvoboju. Še posebno, ker so dobili tudi 2. niz, čeprav šele na razliko (27 : 25). Toda v 3. nizu so nerazumljivo popustili in gostom omogočili, da so se enakopravno kosali v igri na mreži. Kljub zaostanku (15 : 18) so gostitelji zmogli še toliko moči, da so celo povedli Krka : Maribor : Galex Mir : Kamnik : Šempeter : 56 5 Knauf : 57 4 s 23 : 21. In ko se je zdelo, da niza ne morejo več izgubiti, so zopet naredili preveč napak, kar so gostje izkoristili in niz dobili na razliko (28 : 26). Četrti niz pa je bil zaradi slabega serviranja domačinov povsem v znamenju Kamničanov, ki so z izidom 25 : 18 dvoboj izenačili na 2 : 2. V petem odločilnem nizu pa se je bil boj za vsako točko. Po zaostanku s 6 : 8 so Sobočani nanizali vrsto odločilnih točk in zmagali s 15 : 11. Tesen poraz Keme Dogovor za boljši jutri pomurskega nogometa Po daljšem obdobju skaljenih odnosov je prišlo do skupnega sestanka izvršnih odborov medobčinskih nogometnih zvez Lendave in Murske Sobote. Oba predsednika, Branko Gros in Daniko Kacijan, sta si v športnem centru Odranci stisnila roko in s tem napovedala boljše čase. V ospredju tvorne debate so bili aktualni trenutek pomurskega nogometa, pomurska nogometna liga in problematika mlajših kategorij v Pomurju registriranih nogometašev v obeh medobčinskih zvezah priča o veliki popularnosti tega športa. Bistveni vzrok za skupni posvet pa so bile aktualne zadeve, ki so se zadnje čase zgodile v slovenskem nogometu, volitve novega predsednika NZS Ivana Simiča in njegov program. V njem je tudi predvidena združitev 3. krog končnice 3. DOL vzhod II (ž) za uvrstitev od 1. do 4. mesta: Nova KBM Branik II Kema Puconci 3 : 2 (21, -22, -19, 15, 10). Kljub porazu še vedno vodi Kema Puconci z 10 točkami, Nova KBM Branik II jih ima 8. Od 5. do 8. mesta: Vuzenica Suha gradnja (Radenci) 3 : 1, DŠR M. Sobota Črna 3 : 1 (22, - 21, 18, 12). Vodita Vuzenica in DŠR Murska Sobota, obe po 9. Od 13. do 16. mesta: DŠR M. Sobota II Braslovče 1 : 3 (- 18, 21, -18, -23). 20. krog 3. DOL vzhod (m): Beltinci Fram II 3 : 0 (22, 20, 23), Ljutomer prost. Vrstni red: Črna, 42, 4. Beltinci, 31, 10. Ljutomer, 4. Milan Jerše MNZ Lendava in MNZ Murska Sobota, ki ni naletela na odobravanje. Kamen spotike pa je tudi sprememba tekmovalnega sistema. Obe zvezi menita, da brez opravljene analize ni mogoče pristati na novo tekmovanje. Enotno je tudi stališče, naj tekmovanje v pomurski nogometni ligi ostane v pristojnosti MNZ Lendava in MNZ Murska Sobota, ne pa NZS. Hkrati so opredelili nekaj skupnih nalog, ki naj bi jih opravili do 30. aprila Gre predvsem za tekmovanja v mlajših kategorijah. Dogovorjeno je, da bodo naredili analizo, ki bo osnova za izdelavo predloga tekmovanj mladincev in nižjih kategorij nogometašev. Kriterije glede mlajših kategorij pa morajo izpolnjevati klubi, ki nastopajo v pomurski nogometni ligi. Milan Jerše NOGOMET 1. SNL Telekom Slovenije Remi vodilnih 24. krog: Nafta Hit Gorica 1 : 4 (0 : 3), Domžale Interblock 2 : 0 (0 : 0), MIK CM Celje Maribor 1 : 1 (0 : 1), Labod Drava Luka Koper 1 : 2 (1 : 1), Primorje Rudar 2 : 0 (1 : 0). Pari 25. kroga: Interblock Nafta, Maribor Primorje, Hit Gorica MIK CM Celje, Luka Koper Domžale, Rudar Labod Drava. Maribor : Celje : Nafta : Domžale : Rudar : Gorica : Interblock : Koper : Primorje : Drava : SNL Olimpija povečala prednost 16. krog: Krško Mura 05 1 : 1 (0 : 1), Livar Aluminij 2 : 1 (0 : 0), Triglav Gorenjska Bonifika 3 : 2 (1 : 2), Olimpija Zagorje 4 : 2 (1 : 0), Bela krajina Šentjur 0 : 0. Pari 17. kroga: Mura 05 Olimpija (nedelja ob 15. uri), Bela krajina Livar, MU Šentjur Krško, Zagorje Triglav Gorenjska, Bonifika Aluminij. Olimpija : Aluminij : Triglav : Mura : Krško : Šentjur : B. krajina : Livar : Bonifika : Zagorje : Nogometne lige 11. krog 1. ŽNL: Pomurje Maribor 6 : 0 (Vrabel in Zver po 3), Slovenj Gradec Dornava 14 : 0, Krka Rudar Škale 6 : 0, Ptuj Senožeti - VODE 0 : 1. Vrstni red: Krka, 31, Slovenj Gradec in Senožeti po 22, Pomurje, krog 3. SNL vzhod: Tehnostroj Veržej Dravinja Kostroj 0 : 4, Malečnik Črenšovci 4 : 0, Odranci Koroška Dravograd 1 : 2 (Tkalec), Čarda Kovinar Štore 0 : 2. Vrstni red: Dravinja, 37, Kovinar, 33, Dravograd in Šmartno ob Paki po Odranci, 25, 8. Veržej, 21, 12. Čarda, 12, 13. Črenšovci, krog pomurske lige: Aqua Ižakovci Tromejnik - Goričanka Kalamar 1 : 1, Tišina Petišovci 0 : 3, Šalovci Bogojina 1 : 2, Velika Polana Hotiza La Storia 0 : 0, Roma Turnišče 2 : 5, Dobrovnik Rakičan 0 : 1, Grad ZMG Gančani 0 : 0. Vrstni red: Tromejnik, 34, Petišovci, 33, Šalovci, 27. Mladi 20. krog 1. SML: Simer šampion Mura 05 2 : krog 1. SKL: Simer šampion Mura 05 0 : krog U-14 vzhod: Mura 05 Maribor 0 : 2, Brežice Tehnostroj Veržej 0 : 4, Dravograd Radgona 9 : 0, Nafta Bistrica 1 : 3, Aluminij Ljutomer 4 : turnir slovenske akcije U-10 Rad igram nogomet v Murski Soboti, skupina A: 1. Mura 05, 2. Veržej, 3. Drava; skupina B: 1. Radgona Slatina, 2. Aluminij, 3. Tišina. Zmagovalca skupin sta se uvrstila med osem najboljših v Sloveniji. Milan Jerše Gerenčer tragični junak Na prvem gostovanju v spomladanskem delu prvenstva v drugoligaški konkurenci je soboška Mura 05 v Krškem iztržila neodločen izid 1 : 1 (0 : 1). Povedli so Sobočani, za katere je v 40. minuti v polno zadel Borut Gerenčer. Ta je izvajal prosti strel z leve strani, kakšne tri, štiri metre od kornerske zastavice. Mojstrsko je zadel daljši vratarjev kot. Kulčar je v 61. minuti prišel sam pred krškega vratarja, vendar je bil nenatančen. Kazen je sledila v 63. minuti. Po nespretnem posredovanju obrambne vrste Mure 05 je Bakoviču uspelo ob drugi vratnici žogo potisniti v mrežo. V 70. minuti je dobil drugi rumeni karton Borut Gerenčer, ki je moral predčasno pod prho. V 72. minuti je Oparenovič zadel prečko, v 80. minuti pa je Maruško iz ugodnega položaja slabo streljal. Še postava Mure 05: Kamnik, Vogrinčič, Bingo, Marič, Balažic, Janža (Kljajič, 45), Maruško, Slavic (Kovač, 58), Kulčar, Gerenčer, Kmetec (Prettner, 73). M. J. Robi Markoja tudi pomurski strelski prvak Regijsko prvenstvo v Turnišču: Robi Markoja, 586 krogov, Dušan Ziško (Tišina), 583, Gorazd Kocbek (J. Jurkovič), 580. Ekipno: Turnišče (Robi Markoja, Uroš in Gregor Maučec), Mladinci: Mitja Černi (Gančani), 573, Samo Zelko (Tišina), Denis Verbančič (Gančani), oba po 557. Mladinke: Saša Marija Ratnik (Tišina), 391, Katja Horvat (Turnišče), 386. Kadetinje: Tjaša Draškovič (Turnišče), 377. Serijska puška: Jože Terplan (Andrejci), 374, Jožef Babič (Dobrovnik), 372, Drago Nemec (Gederovci), 368; ekipno: Andrejci, Pištola: Aleksander Ciglarič, 577, Milan Cofek (oba Coal), Štefan Balaško (Turnišče), oba po 565. Mladinci: Gregor Zver (Turnišče), 523. Kadeti: Leon Njakaš (Dobrovnik), 351. Pionirji: Jernej Černi (Gančani), 178. M. J.

28 28 lokalna scena/oglasi 19. marec 2009 Mladi si želijo več odkritih, pravočasnih in primernih informacij o spolnosti Gregorjevo v znamenju ljubezni in spolnosti Kaj je pomembnejše od domače naloge in treninga? O čem se največ pogovarjajo? Okrog česa se vse vrti in kaj je najbolj skrivnostno? Osnovna šola Gornja Radgona je gostila delegate pomurskih osnovnih šol, ki so predstavili stališča šolskih in občinskih parlamentov na petem Pomurskem otroškem parlamentu. V telovadnici gornjeradgonske osnovne šole so mladi parlamentarci predstavili mnenja in pobude, ki jih bodo oblikovali v skupna stališča pomurskih delegatov, le-ta pa bodo izbrani delegati predstavili na 19. nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani. Bojan Šeruga (OŠ Cezanjevci ) in Aleks Kurnik (OŠ Mala Nedelja) sta predstavila stališča mladih iz šol na ljutomerskem območju:»želimo si pogovore z osebo, ki že ima prve spolne izkušnje. O tem bi se morali že zelo zgodaj pogovarjati doma in tudi z učitelji. Uvesti bi morali obiske pri ginekologu, sodelovati z zunanjimi strokovnjaki, uvesti ločene posvete za dekleta in fante in podati osnovne informacije pri sistematskih pregledih. Prav tako bi morali uvesti izbirne predmete s to vsebino v šoli in oddaje na osrednji TV.«Letošnjemu pomurskemu otroškemu parlamentu predseduje Patricija Finster iz OŠ Gornja Radgona, člana predsedstva pa sta še Jure Lindič iz Murske Sobote in Bojan Šeruga iz Cezanjevec. Zbrane je pozdravil tudi župan in poslanec slovenskega parlamenta Anton Kampuš, ki je povedal, da mora biti vsem pomembno, kaj mladi mislijo in čutijo, predvsem pa bi morali bolj upoštevati njihove odlične ideje. Zasedanje parlamenta so začeli s kratko igro Telefonski pogovor, v kateri sta fant in dekle načrtovala prvo spolno doživetje. In to je tudi najpogostejša tema pogovora med mladimi v zadnjem triletju osnovne šole, pomembnejša od domače naloge ali treninga, je v uvodu povedala predsednica Patricija Finster. Tudi predstavniki šol z gornjeradgonskega območja so povedali, da se njihovim sošolcem zdi pomembno, da so mladi pripravljeni na usodni korak: prvi spolni odnos. Kdaj se zanj odločiti, je pomembna le fizična ali tudi duhovna zrelost? V večini primerov so glavni vir informacij in tudi vzor sošolci in ne starši, zato smo kar nekajkrat slišali, da bi tudi starši potrebovali posebne delavnice, kako se o tem problemu pogovarjati s svojimi otroki. Zaradi strahu pred prihodnostjo svojih otrok starši reagirajo v pogovoru o spolnosti na neprimeren način, so prepričani otroci z murskosoboškega območja. Prav tako menijo, da se v šoli in doma na spolnost prevečkrat Patricija Finster, predsednica letošnjega pomurskega otroškega parlamenta Foto: B. B. P. gleda kot na tabu temo. Mladi z ljutomerskega območja so na primer predlagali uvedbo pouka spolne vzgoje kot izbirnega predmeta in organiziranje posebnih strokovnih delavnic, toda ločeno za deklice in fante pa tudi starše. Vsekakor morajo biti otroci na spolnost dobro pripravljeni, zato je prav, da imajo na voljo čim več pravilnih in primernih informacij, ne le od prijateljev, ampak tudi od učiteljev, staršev in ginekologov. Vsi opozarjajo na pasti interneta, ki je lahko bogat vir informacij, vendar tudi napačnih; prav tako pri stikih po elektronskih medijih nikoli ne veš, kdo je na drugi strani; na internetu pa je na voljo žal več neprimernih kot primernih vsebin, zato so kot eno možnih tem za prihodnji parlament predlagali naslov Internet in mladi. Bernarda B. Peček Drugi praznik Občine Apače Grb in zastava za rojstni dan KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI tel.: faks: DAMIR BANFI, s. p., veščica 17, 9000 murska sobota KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA D. E. POGREBNIŠTVO telefon: UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: CITROEN C4 16V ATTRACTION AVTO CIT, d. d. Kroška ulica 58, 9000 Murska Sobota Tel. št.: Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: , faks: , GSM: KEB kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: , GSM: IMATE TEŽAVE S KREDITI V AVSTRIJI? OBRNITE SE NA NAS, MI VAM BOMO POMAGALI! Obiščite nas ali pokličite na brezplačno številko , lahko pa tudi na , , naslov naše spletne strani je Inštitut za pravno svetovanje in odškodnine, Lendavska ulica 11, M. Sobota IPSO, d. o. o. Ste se poškodovali? Želite odškodnino? Hitro in učinkovito do odškodnine! Obiščite nas ali pokličite na brezplačno številko , lahko pa tudi na , , naslov naše spletne strani je INŠTITUT ZA PRAVNO SVETOVANJE IN ODŠKODNINE LENDAVSKA 11, MURSKA SOBOTA z bogato opremo že za ELEKTRO - KLIMA INŠTALACIJE GSM: , , tel. št.: , klimatske naprave - ogrevanje - vodovod - peči - kamini - toplotne črpalke - meritve el. inštalacij Aleksander Krampač, s. p., Gornja Bistrica 148 a, Črenšovci PE BTC Nemčavci 1 d, Murska Sobota Slika je simbolična Najmlajša med pomurskimi občinami Občina Apače, ki je bila ustanovljena marca 2006 je proslavila svoj drugi občinski praznik s slavnostno sejo v apaški športni dvorani. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan dr. Darko Anželj, ki je na začetku govora poudaril, da se občina v svojem kratkem obdobju obstoja lahko pohvali z aktivnim delom. Lani so med drugim začeli uresničevati turistično naložbo Poti starega hrasta, v okviru katere so posodobili devet kilometrov občinskih cest, in začeli graditi poslovno-stanovanjski objekt, v katerem naj bi še v prvi polovici leta odprli težko pričakovano lekarno. Lotili so se tudi novih dejavnosti pri reševanju njihovega največjega problema težav s pitno vodo. Potem ko so že zgradili vodohran v Lešanah, letos nadaljujejo gradnjo vodovodnega omrežja v naseljih Črnci in Mahovci, ki bo vredna več kot milijon evrov, največ pa seveda pričakujejo od skupnega projekta gradnje pomurskega vodovoda, pri katerem sodelujejo z investicijo, vredno več kot šest milijonov evrov. Najslovesnejši trenutek na svečani seji, ki sta ga s kulturnim programom popestrila domači pihalni orkester in kitarist Dušan Slaček, sta predstavljali odkritje občinskega grba in razvitje zastave, pri zasnovi katerih so izhajali iz največjih občinskih prepoznavnosti. Tako grb krasi podoba mlinskega kolesa, ki ponazarja tamkajšnji 11-mlinski kanal, pod njim pa so na zeleni podlagi modri valovi. Tudi zastava je modro-zelena, saj ti barvi po mnenju predlagateljev občinskih simbolov najbolje označujeta Apaško polje in njegovo prepredenost s številnimi potoki. Petra Kranjec Prodaja betona z dostavo in črpanjem Betonarna Murska Sobota, tel.: , gsm: Zidarstvo, fasaderstvo in izolacija zidov, strojni ometi EKOLOŠKO KURILNO OLJE POSREDNIŠTVO KURILKO tel.: Poredoš, s. p., Brezovci 69 a, 9201 Puconci Prodaja gramoznih in kamenih agregatov Gramoznica Murska Sobota, tel.: , gsm: Kamnolom Sotina, tel.: Jože Horvat, s. p. Filovci 110, 9222 Bogojina. Tel./faks: , stanovanje: , GSM: , KUPON 5 KUPON 5 e u r Ob naročilu vsaj 1000 l kurilnega olja. Kupon je unovčljiv do Kuponi se med seboj ne seštevajo. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: Občina Apače se bo lahko odslej na simbolni ravni predstavljala z grbom in zastavo, ki ju je ob občinskem prazniku odkril župan dr. Darko Anželj. Foto: P. K. Osnovnošolci, da boste lažje zakorakali v srednjo šolo, vam ponujamo program Z ANGLEŠČINO V SREDNJO ŠOLO Z NEMŠČINO V SREDNJO ŠOLO PRIJAVE in DODATNE INFORMACIJE: Ljudska univerza Murska Sobota, Slomškova ulica 33, tel ali

29 19. marec Motorna vozila VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZ- BIRI Z MINIMALNO DOKUMENTACI- JO (možnost brez kaska). AVTOMO- BILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, , m OPEL ASTRO 1,4, 16V Enjoy, letnik 2006, prevoženih km, prodajo za 8500 evrov. Zraven podarijo 4 letne gume. Tel: , po 17. uri. m RENAULT CLIO 1,2, letnik 1997, prodam. Tel.: RENAULT CANGOO, letnik 1999, 1,4, prodam. Tel.: m CLIO, letnik 1997, ali PUNTO, l. 1998, prodam. Tel.: m MERCEDES BENZ C 200 elegance, kovinsko rdeč, l. 1994, dejanskih km, servisna knjiga, dodatna oprema, vlečna kljuka. Cena EUR, prodam. Tel.: m Živali NESNICE, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste, naročite: Nemčavci , Petanjci , Beznovci , Grad m NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, tel.: m ČEBELJE DRUŽINE na satju in prazne AŽ panje prodam. Tel.: m BELE VIŠAVSKE TERIERJE, čistokrvne, mladiče z rodovnikom, cepljene, ugodno prodamo. Tel.: m NESNICE, rjave, grahaste in črne, stare 13 tednov, prodajo po 3,30 evra za kos. Dostava na dom. Tel.: , Marčič, Starošinci 39, Cirkovce. m Posesti GRADBENO PARCELO v Lipovcih prodam. Tel.: m OPREMLJEN DNEVNI BAR v centru Murske Sobote oddam v najem. Tel.: m V ŠALAMENCIH, na lepi lokaciji, damo v brezplačno v najem vinograd s 450 trsi. Škropiva plačamo mi, pridelek pa bo v celoti najemnikov. Tel.: m OPREMLJENO STANOVANJE V BAK- OVCIH damo v najem. Tel.: m BREZPLAČNO DAM V NAJEM VINOGRAD s 500 cepljenimi trsi. Tel.: m V brezplačno obdelavo oddam vinograd na sončni legi s kletjo. Tel.: , m NOVO HIŠO DVOJČEK, dokončano na ključ, v Lipovcih prodam. Tel.: m Kmetijska mehanizacija KUPIM TRAKTOR IN KMETIJSKE PRIKLJUČKE. Tel.: m KUPIM TRAKTOR mali ferguson, ursus ali zetor. Tel.: m CISTERNE ZA GNOJEVKO, 1200 do 6000 l, ter črpalke z garancijo, trosilnike hlevskega gnoja od 2 do 5 t, samonakladalko, 10 m 3, pajka, dvo- in Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z menoj še živiš. V SPOMIN 21. marca bo minilo sedem let od takrat, ko nas je zapustila draga žena, sestra in sorodnica Marija Črnko iz Šalovec 216 Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu. Žalujoči mož, sestra in sorodniki štirivretenska, zgrabljalnik, polža in puhalnik zrnja, sekalnik in drobilnik lesa, cepilnik drv, 22 t, prodam. Tel.: m TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 8 m širine, in elektromotor, 4,2 KW, prodam. Tel.: m REDNI OKOPALNIK ZA KORUZO Z DOGNOJEVALNIKOM MINERALNIH GNOJIL in mulčar, širine 2,5 m, znamke Vogelnot prodam. Tel.: m SENO V OGLATIH BALAH prodajo, kupijo pa sejalnik umetnega gnojila Vikon ali Creina. Tel.: m Kmetijski pridelki PŠENICO 25 ton, dobro rdeče vino 1200 litrov prodam. Tel.: m VEČJO KOLIČINO HLEVSKEGA GNOJA prodajo. Tel.: m Razno PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVI- MO kamen, skriljavec, različnih barv in debelin. Tel.: m PODARIJO SADIKE robid, malin in hibiskusa. Tel.: m Delo KUHARJA ALI KUHARICO zaposlimo za delo v mini restavraciji RAJH, Cvetkova ulica 21, 9000 Murska Sobota. Tel.: m BOHRWERKIST DELAVCI PRI CNC VODENEM REZKALNO-VRTALNEM STRO- JU (BOHRWERKU) M/Ž; nedoločen čas, delo v izmenah, delovne izkušnje najmanj 3 leta, končana poklicna šola smeri strugar ali rezkalec ali končana srednja strojna tehniška šola. Prednost: izkušnje z delom na stroju TOS s krmiljem Heidenheim; do OLETIČ GPI INŽENIRING, D. O. O., Glavna ulica 73, Lendava. m Storitve KREDITI hipotekarni in gotovinski. Poplačamo blokade, izvršbe, dražbe, rubeže, bančne, zavarovalniške, davčne in druge obveznosti. GSM , tel.: , Ostrov, d. o. o., Zagrebška cesta 20, 2000 Maribor. m KREDITI DO 10 LET NA PLAČO ALI POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 400 EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 %! ODPLAČILO STARIH KREDITOV! POSREDOVANJE NAJUGODNEJŠE REŠITVE. AVTOMOBILI P. R., INDUS- TRIJSKA UL. 9, MB, m POTREBUJETE DENAR, NISTE KRED- ITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? POSREDUJEMO REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE, VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI P. R., INDUSTRIJSKA UL. 9, MB, m Čestitka V osemdeseta leta vstopa Jože Gomboc iz Martjanec 7. Ob rojstnem dnevu in današnjem godu mu čestitajo in želijo vse najboljše, veliko zdravja in osebnega zadovoljstva prijatelji in znanci. m Srce je omagalo, dih je zastal, spomin nate bo večno ostal. V SPOMIN 22. marca bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi ati, dedek, pradedek, tast in brat Geza Bukvič iz Puževec Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče ter postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi Če bi solza mrtve gor budila, ne bi tebe, ljubi Silvo, črna zemlja krila. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... V SPOMIN 20. marca bo minilo pet let od grenkega slovesa, ko nas je zapustil dragi Silvo Poredoš iz Brezovec 2 b Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, posebej še Renati. Vsi tvoji najdražji Leta minevajo, spomini ostajajo. V SPOMIN 17. marca mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, tašča Irena Šoštarec iz Gorice Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu ter ji prinašate sveče in cvetje. Vsi njeni Imela si zlato srce in pridne roke. Vsakemu prijazno besedo si dala in ga spoštovati znala. Z nasmehom pričakala pomladno si jutro in v miru zaspala. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila predraga mama, tašča, stara mama, prababica in tetica Marija Jakob iz Lipovec 137 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem, ki ste drago mamo pospremili na vrt počitka, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete pesmi in govornici Cvetki za ganljive besede. Žalujoči vsi njeni Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, tašča, prababica, sestra in teta Apolonija Marič roj. Donša, iz Skakovec 14 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše. Posebna hvala osebju Doma Lukavci, kjer je preživela zadnje leto življenja. Lepa hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Nikolaju za besede slovesa, Društvu upokojencev in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni najdražji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine, kjer ni bridkosti ne bolečine, kjer obujamo lepe le spomine na naše skupne srečne dni. V SPOMIN 16. marca je minilo pet let od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama in babica Terezija Petek iz Filovec Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu ter se je spominjate z lepo mislijo, molitvijo, cvetjem in prižgano svečo. Žalujoči mož Štefan in otroci z družinami Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti. Po tej poti za teboj pridemo mi vsi. ZAHVALA V 88. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, boter in prijatelj Friderik - Mirko Nudl iz Gornje Bistrice 193 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem sestri Katarini, vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Bog plačaj g. kaplanu Simonu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Branku in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoča žena Terezija in drugo sorodstvo Gornja Bistrica, 12. marca 2009 Rožice v šopku ovenijo, sveče hitro dogorijo, a bolečina in spomin ne zbledijo. ZAHVALA V 87. letu življenja se je od nas poslovil dragi mož, atek, dedek, pradedek, brat in svak Franc Rakuša iz Precetinec 11 V globoki bolečini in ob nenadomestljivi izgubi naj se iskrena zahvala dotakne vseh vas, dragi sorodniki, sosedje, znanci in prijatelji, za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in druge namene, ter ker ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Dragu za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Bratuša. Zahvala velja tudi intenzivnemu kirurškemu oddelku bolnišnice v Rakičanu. Žalujoči vsi njegovi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla se jokala, ker tebe ni ZAHVALA V 83. letu starosti je umrl naš dragi stric in sorodnik Jurij Kuplen iz Adrijanec 6 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki ste dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, zanj darovali sveče in prispevke za svete maše ter ureditev vežice. Besede zahvale so namenjene osebju ZD G. Petrovci in dr. Marjeti Benko - Šbull, gospe, ki ga je prek Centra za soc. delo obiskovala zadnji dve leti na domu, osebju bolnišnice v Rakičanu, še posebej pa osebju in sostanovalcem doma starejših DOSOR v Radencih, kjer je pokojnik preživel zadnjih nekaj dni. Hvala g. župniku Dejanu Horvatu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Hozjan za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi

30 30 OGLASI 19. marec 2009 Do denarja v Hypu KOMUNALA, javno podjetje, d. o. o., Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota VABI K SODELOVANJU več zainteresiranih oseb, ki izpolnjujejo naslednji pogoj: strokovna izobrazba V. stopnje. Kandidati se bodo usposabljali za reševalca iz vode, kjer bodo pridobili: potrjeno licenco za reševalca iz vode po programu Al in A2. Kandidati bodo po končanem usposabljanju zaposleni za določen čas do konca kopalne sezone 2009 kot reševalci iz vode na mestnem kopališču v Murski Soboti. Kandidati se lahko oglasijo osebno na pogovor s predložitvijo dokazil ali podajo pisno vlogo o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo podjetja, in to najkasneje v 8 dneh od objave v časopisu. V primeru, da zainteresirani kandidat že ima potrjeno licenco za reševalca iz vode po programu A1 in A2, naj vlogi predloži potrjeno licenco. Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. je že nekaj let na slovenskem trgu ena najbolj dinamiènih in prodornih bank. Za svoje stranke vedno išèemo nove priložnosti in nove storitve, prilagojene njihovim željam in zmožnostim. Tudi v te h razmera h smo p ripravili potrošniški kredit po trenutno najnižji nominalni obrestni meri 5,45 % oz. 5,95 %. Ker je kredit izredno privlaèen, smo ga poimenovali kar Sanjski kredit. Sanjski kredit je gotovinski kredit, ki ga stranki v celoti nakažemo na transakcijski raèun. Pogoj za najem je le kreditna sposobnost kreditojemalca. K r e d i t o j e m a l e c s e l a h k o z a odplaèevanje odloèi za dobo do petih let. Kredit vkljuèuje tudi zavarovalno premijo kreditojemalca za primer nezgodne smrti,invalidnosti in brezposelnosti, kar je v današnjih èasih zelo dobrodošlo.»kredit smo pripravili za vse tiste, ki si želijo iti na poèitnice, kupiti stanovanjsko ali raèunalniško opremo, ali izpolniti katero izmed sanjskih želja«komentira novo storitev Davorin Kurbos, direktor Hypo Alpe-Adria-Bank, PE Murska Sobota. Za tiste, ki želijo svoje nakupe plaèevati na obroke, ne želijo pa najeti kredita, smo pripravili kreditno kartico MasterCard. Imetniki lahko po lastni presoji meseèno porazdelijo plaèilo obveznosti v višini 20 %, 30 %, 50 % ali 75 % vrednosti porabe in obresti za neodplaèan porabljen del kredita. Poleg odloženega kredita v višini, ki ga banka odobri ob izdaji kartice, imajo imetniki te kartice zagotovljeno tudi nezgodno zavarovanje. Sledite svojim sanjam! Ljubljana Domžale Celje Velenje - Trbovlje - Maribor Ptuj Murska Sobota Kranj Jesenice Koper Nova Gorica Novo mesto Brežice OPORA SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Rakičan Lendavska ul. 28 Tel Davorin Kurbos, direktor Hypo Alpe-Adria-Bank, PE Murska Sobota:»Vabimo vas, da se oglasite v naši poslovalnici in se tudi osebno preprièate o vseh prednostih in koristih naših storitev.«hypo Alpe-Adria-Bank d.d. PE Murska Sobota Kocljeva ulica Murska Sobota T: POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: Vestnikov malar vam podarja pleskanje 150 m 2 stenskih površin Prijavnica Ime in priimek Naslov Želim, da mi prepleskate 150 m 2 v (obkrožite): A stanovanjskem bloku B stanovanjski hiši Podpis Telefonska številka S podpisom potrjujem, da sem seznanjen(a) s pogoji sodelovanja. Prijavnico čitljivo izpolnite in jo prilepljeno na dopisnico pošljite do na naslov: Venera, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Pogoji sodelovanja Med poslanimi prijavnicami bomo izžrebali tri srečneže in jim prepleskali 150 m 2 stenskih površin z osnovno belo barvo. Imena izžrebancev bomo objavili v Vestniku Če bo kateri od izžrebancev želel, da mu stenske površine prepleskamo s katero od drugih barv, bo po dogovoru s slikopleskarjem izbrano nianso barve doplačal po ceniku slikopleskarskih del. Izoliranje, struganje in kitanje niso vključena v slikopleskarska dela v akciji VESTNIKOV MALAR. Izžrebanci morajo prostor pripraviti na slikopleskarska dela in pohištvo odmakniti od sten. Z izžrebanci akcije VESTNIKOV MALAR se bomo dogovorili o terminu opravljanja slikopleskarskih del, zato na prijavnici obvezno napišite telefonsko številko, na kateri boste dosegljivi, in natančen naslov stalnega bivališča. Akcijo VESTNIKOV MALAR bomo predstavili tudi v Vestniku. S podpisom na prijavnici se izžrebanci strinjajo z objavo imen in reportaže v Vestniku. Akcijo so omogočili: Prodajni center Monicolor, Lendavska ulica 29, Murska Sobota Soboslikarstvo in fasaderstvo Drago Meolic, s. p., Severna ulica 29, Dokležovje Slikopleskarstvo Pero, Peter Šalamon, s. p., Sveti Jurij 27 a Slikopleskarstvo Borut Svatina, s. p., Mlinska cesta 2, Veržej

31 19. marec 2009 NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. Ko slišim glasbo Rudi Šantl 2. Gospod, težko sem ponižen Magnifico in Gregorji 3. Tri leta sem jo čakal Ans. Petra Finka 4. Slovenke so lepe Krajcarji 5. Spomin na stare dni Show band klobuk PREDLOGA Tičja uhcet Poljanski koledniki Z roko v roki ansambel Rosa LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE 1. Fortuna Štrk 2. Breza Jože Kovač Uri 3. Valovi Mure Nova legija z Andrejo 4. Drugo življenje Daniel Horvat 5. Vseeno mi je Karmen in Avantura PREDLOGA Zmigaj se še ti Gnila jajca Neznanka Vedran Franc Husar UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz PETEK, 20. marca: SNOP Dobro jutro, Marjan Dora Petkova hajka Bojana Rajka Mariborsko pismo, Asja Matjaž Poročila (Jernej Šavel) 9.00 Poročila Kultura in šport ob koncu tedna Napoved sporeda Poročila Dopoldanski voditelj Beno Horvat Mali oglasi Poročila Zamurjenci Poročila Obvestila Od petka do petka Poročila oseba ednine (Jernej) Predstavljamo vam Poročila Obvestila Romskih Dogodki in odmevi Popoldanska voditeljica Suzana Panker Napoved sporeda Osrednja poročila Murski val nagrajuje Mali oglasi Radijski knjižni sejem Poročila Mladi val Poročila Zimzelenčki, Bojan Peček SNOP SOBOTA, 21. marca: Dobro jutro Poročila Mali oglasi Poročila Biba buba baja, ponovitev oddaje iz osnovne šole Mačkovci Kultura in šport ob koncu tedna Poročila Obvestila Potepajte se z nami Poročila Potepajte se z nami Poročila Obvestila Ponovitev oddaje Od petka do petka Poročila oseba ednine (Silva Eöry) Poročila Obvestila in nogomet Oddaja tedna: Zavetišče Mala hiša (Bojan Rajk) Literarni drobci in Interblock : Nafta, javljanja s prvoligaške nogometne tekme Dogodki in odmevi Napoved sporeda Osrednja poročila Murski val nagrajuje Mali oglasi Pesem našega srca, narodnozabavna lestvica Poročila Kdor poje oddaja o zborovskem petju, nato Najlepše želje s čestitkami in pozdravi Zadnja poročila Slovenija, od kdaj lepote tvoje (Bojan Rajk) SNOP NEDELJA, 22. marca: Dobro jutro Druga jutranja kronika Panonski odmevi (Silva Eöry) Misel in čas, duhovna misel predstavnikov verskih skupnosti Pomurja Zamurjenci Izbor pesmi tedna Srečanje na Murskem valu Nedeljska kuhinja: dr. Andrej Hozjan iz Trnja (Branko Žunec) Poročila Obvestila Minute za kmetovalce (Silva Eöry) Čestitke, šport Na narodni farmi Poročila Samo za vas (Samo Budna) SNOP PONEDELJEK, 23. marca: Vedro v dobro jutro! Boštjan Rous Pismo iz Porabja, Marijana Sukič Poročila (Nataša Brulc Šiftar) Šport, porodnišnica Poročila Ponedeljkova tema Napoved sporeda s Silvo Eöry Poročila, dopoldanski voditelj Bojan Rajk Obvestila Peti potač, oddaja o avtomobilizmu (Miha Horvat) Poročila Oaj kak san zlüfto: nogomet in Bojan Peček Poročila Obvestila Anketa Poročila oseba ednine (Silva) Mali oglasi Poročila Za zdravje Dogodki in odmevi Popoldanski voditelj Vladimir Pejčič Napoved sporeda Osrednja poročila Obvestila Murski val nagrajuje Mali oglasi MV DUR Poročila Krpanke, oddaja o kulturi Zadnja poročila Propoeler, Primož, Cepo, hec SNOP TOREK, 24. marca: Vedro v dobro jutro! Urška Horvat Ritlop Ljubljansko pismo Aleša Kardelja Poročila (Silva Eory) Besede, besede Poročila Napoved sporeda Nataše Brulc Šiftar Poročila dopoldanska voditeljica Simona Špindler Obvestila Mali oglasi Poročila Nagrado glasbene založbe Mandarina iz Ljubljane prejme Jožica Šijanec, Jamna 17, Sveti Jurij ob Ščavnici. Izpolnjene kupone pošljite do ponedeljka, 23. marca 2009, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kratki stik Poročila Obvestila Potrošniški nasvet, Andrej Cimer Poročila oseba ednine (Nataša) Poročila Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi Dogodki in odmevi Popoldanski voditelj Bogdan Lemut Napoved sporeda Osrednja poročila Obvestila Murski val nagrajuje Mali oglasi Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev Poročila Eti ta je muzika Zadnja poročila Jukeboks in Boštjan Rous SNOP SREDA, 25. marca: Vedro v dobro jutro! Gabriela Granfol Peurača Peter Potočnik iz Beograda Poročila (Lidija Magdič) Džoužijevo pismo Poročila Aktualno v sredo Napoved sporeda Poročila Dopoldanski voditelj Dejan Raj Obvestila Župan v studiu (Mestna občina Murska Sobota) Poročila Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev Poročila Obvestila Intervju Poročila oseba ednine (Lidija) Mali oglasi Poročila NST- SNMV, lestvica tuje zabavne glasbe Dogodki in odmevi Popoldanska voditeljica Nevenka Emri Napoved sporeda Osrednja poročila Obvestila Murski val nagrajuje Mali oglasi Biba buba baja Poročila Skupaj - együtt - vküper Zadnja poročila Mursko-morski val (Simona Špindler) SNOP ČETRTEK, 26. marca: Vedro v dobro jutro! Nataša Špindler Pesem našega srca Murska pesem tedna MV-vic Prva jutranja kronika Prometne informacije Vreme Obvestila Horoskop Pesem tedna Preteklih Druga jutranja kronika Obvestila Vreme, ceste, radarji Zvočno pismo iz Gradca, Sara Rajh Poročila (Jernej Šavel) Obvestila Kmetijski strokovnjak Poročila Kuharski nasvet Pregled Vestnika Napoved programa dežurnega novinarja Marjana Dore Poročila, dopoldanski voditelj Boštjan Rous Obvestila Specialiteta tedna Mali oglasi Poročila Reportaža tedna Šport za vse Poročila Obvestila Aktualno Poročila oseba ednine (Marjan) Poročila Obvestila Domača plošča Dogodki in odmevi - Popoldanski voditelj Milan Zrinski Napovednik Pesem tedna Osrednja poročila na Murskem valu Obvestila Murski val nagrajuje Mali oglasi Mali radio, Anja Micevski Poročila Bilo je nekoč Poročila Geza se zeza SNOP Kino Star Max Murska Sobota (od do ) Koprodukcijska srhljivka Mednarodna prevara (vsak dan ob 20.50) Ameriško-nemška drama Operacija Valkira (vsak dan ob 21.20) Ameriška animirana sinhronizirana družinska pustolovščina Povest o Despereauxu (vsak dan ob 16.40, sob. in ned. še 14.30) Koprodukcijski dokumentarni film Toše The Hardest Thing (vsak dan ob 18.50) Ameriška srhljivka Čast in slava (vsak dan ob 20.10, pon ) Ameriška drama Nenavaden primer Benjamina Buttona (vsak dan razen pon. ob 17.00) Ameriška drama Krožna cesta (vsak dan ob 16.50) Ameriška grozljivka Nerojen (vsak dan ob 19.20) Bosanska komična drama Težko je biti fin (samo v pon. ob 18.50) Ljutomer Sobota, 21. marca: ob Operacija Valkira (Tom Cruise, Kenneth Branagh, Bill Nighy, r.: Bryan Singer) Nedelja, 22. marca: ob Operacija Valkira Gornja Radgona Filme bodo vrteli le občasno! Kupon št. 12 glasujem za skladbo Glasba našega srca: Lestvica obmurske zabavne glasbe: Ime in priimek: Naslov: Napovednik prireditev KONCERT GORNJA RADGONA V četrtek, 19. marca, ob 19. uri bo v zasebni glasbeni šoli Maestro koncert učiteljev. V petek, 20. marca, ob bo v avli OŠ dobrodelni koncert učiteljev z naslovom Glasba se dogaja. Prispevki bodo namenjeni nekdanjemu učencu Andreju, odličnemu športniku. BOGOJINA V petek, 20. marca, ob 17. uri bo v telovadnici OŠ koncert ob materinskem dnevu z naslovom V širna prostranstva. Nastopili bodo OPZ, MPZ IN gledališki klub. Na ogled bo tudi likovna razstava učencev. MURSKA SOBOTA V petek, 20. marca, ob bo v MIKK-u v okviru turneje RSQ YounGunZ koncert skupin Apples Of Trees (Zagreb, indie), Cojones (Zagreb, stoner rock) in Mana (Bistrica ob Sotli, ambient stoner rock). Na sporedu bo tudi dokumentarec revije RSQ o skupini Psycho-Path. TURNIŠČE V soboto, 21. marca, ob bo revija otroških in mladinskih zborov Škofije Murska Sobota. LENDAVA V soboto, 21. marca, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani koncert Helene Blagne z gostoma tenoristoma Rusmirom Redžićem in Blažem Gantarjem. LJUTOMER V nedeljo, 22. marca, ob 19. uri bo v cerkvi sv. Janeza Krstnika prvi koncert v okviru praznovanja 20-letnice Komornega zbora Orfej. Slednji se bo tokrat predstavil s tematskim koncertom glasbe od 12. do 16. stoletja. DOGODEK LENDAVA V petek, 20. marca, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani predstavitev mesta Čakovec in Medžimurske županije. Nastopili bodo pevci, tamburaši in igralci iz Medžimurja. FOKOVCI V soboto, 21. marca, ob 18. uri bo v gasilskem domu praznovanje ob materinskem dnevu. BEZNOVCI V soboto, 21. marca, ob 19. uri bo v gasilskem domu tradicionalna prireditev Mati je ena sama, ki jo prireja TD Vrtnica. S skeči bo nastopila domača dramska skupina, prišel pa bo tudi gost presenečenja. KAPELA V nedeljo, 22. marca, ob 9. uri bo na nogometnem igrišču odločilna tekma za obstanek v A-ligi med KMN Kapela in KMN Očeslavci. GRAD V nedeljo, 22. marca, ob 11. uri bo v kulturni dvorani kulturno-zabavna prireditev Pozdrav pomladi. Predstavili se bodo skriti talenti iz občine in učenci OŠ Grad. MURSKA SOBOTA V nedeljo, 22. marca, ob 15. uri bo v Fazaneriji največji nogometni derbi 2. lige med Muro 05 in Olimpijo Ljubljana. LUKAVCI V sredo, 25. marca, ob se bodo predstavile v Domu Lukavci ob materinskem dnevu kulturne sekcije DU Ljutomer. LJUTOMER V sredo, 25. marca, ob 18. uri bo v kulturnem domu dobrodelna kulturna prireditev ob materinskem dnevu. Nastopili bodo domači izvajalci in pevka Nuška Drašček. Gostja bo Slovenka leta 2007 Lilijana Kornhauser Cerar. Izkupiček prireditve bo namenjen za nakup aparature za ljubljansko porodnišnico. RADENCI V sredo, 25. marca, ob bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda kulturna prireditev ob materinskem dnevu. Sodelovali bodo otroci, učenci, profesorji in ljudski pevci. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje za informiranje, d. d., Ul. arh. Novaka 13, Murska Sobota Napovednik prireditev OTVORITEV KOPER V petek, 20. marca, ob 19. uri bo v galeriji Loža otvoritev razstave Macchie, slike avtorja Marjana Gumilarja. Razstava bo na ogled do 5. maja. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA V četrtek, 19. marca, ob 19. uri bo v dvorani kina Park komedija Micka in Vinko v izvedbi humoristične skupine Veseli oder iz Mihovc pri Veliki Nedelji. BELTINCI V petek, 20. marca, ob 10. uri bo v kulturnem domu območno srečanje lutkovnih skupin. MALA NEDELJA V petek, 20. marca, ob 18. uri bo v kulturnem domu predstava Veseli večer v 4 slikah avtorjev Olge Majcen in Bena Štermana v izvedbi KD Cven (festival gledaliških skupin Prlekije). LJUTOMER V petek, 20. marca, ob bo v kulturnem domu komedija Šah-mat avtorja Vinka Möderndorferja v režiji Srečka Centriha in izvedbi KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera (festival gledaliških skupin Prlekije). PUCONCI V nedeljo, 22. marca, ob 19. uri bo v kulturni dvorani ponovitev Veselega večera z naslovom Zadnje vaje. MURSKA SOBOTA V torek, 24. marca, ob 19. uri bo v dvorani kina Park komedija Čas za spermembo avtorjev Branka Đurića in Marka Pokorna v izvedbi Teatra 55 in režiji Branka Đurića, ki tudi nastopa v glavni vlogi. PLES/FOLKLORA LENDAVA V četrtek, 19. marca, ob 15. uri bo v gledališki in koncertni dvorani območno srečanje plesnih skupin z naslovom Migam in Gibanica. HRASTJE - MOTA V nedeljo, 22. marca, ob 14. uri bo v gasilskem domu folklorna prireditev Pozdrav pomladi. Nastopili bodo FS KD Janka Divjaka s Kapele in otroci iz OŠ Kapela. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V petek, 20. marca, ob 19. uri bo v Galeriji PAC predavanje Roka Vogrinčiča in Sandija Dore iz astronomskega društva Kmica z naslovom Galileo Galilei. V soboto, 21. marca, ob 16. uri bo v ŠRC Spartacus delavnica Meditacija umetnost praznovanja, ki jo organizira društvo Joga za osebno rast iz Murske Sobote. LENDAVA V ponedeljek, 23. marca, ob 19. uri bo v prostorih ZKD Lendava (Glavna ul. 2) predavanje Posledice strupov in stresov na naš organizem avtorice dr. Mirke Sedmak s sodelavci. FILM MURSKA SOBOTA V četrtek, 19. marca, ob 19. uri bodo v MIKK-u v okviru ciklusa Filmski zvečer predvajali ameriški film In Search Of A Midnight Kiss (2007) režiserja Alexa Holdridgea. V glavnih vlogah igrata Scoot McNairy in Sara Simmonds. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 5. aprila na ogled razstava Umetnine iz Prekmurja Od romanike do modernizma, ki sta jo pripravila Pokrajinski muzej in Galerija Murska Sobota. Razstava v Pokrajinskem muzeju je na ogled do 30. maja. V Galeriji PAC je na ogled razstava del Samuela Grajfonerja. V Pokrajinski in študijski knjižnici je v dvorani na ogled likovna razstava slikarskih del Karla Kosednarja iz Veščice. LJUTOMER V galeriji Anteja Trstenjaka je do konca marca na ogled razstava umetniških likovnih del slikarja Mateja Čepina, večkratnega udeleženca in nagrajenca iz leta 2006 Bienala slik malega formata. LENDAVA Na gradu je do 1. maja na ogled razstava akademskega slikarja Zdenka Huzjana. ČRENŠOVCI V sejni sobi občine je do 28. marca na ogled slikarska razstava prof. Marjana Horvata z naslovom Prekmurski motivi. Ogled je možen vsak delavnik od 8. do 13 ure in ob nedeljah od 9. do 11. ure. RADENCI V preddverju hotela Radin je do 5. aprila na ogled razstava del slikarja in grafika Igorja Ribiča. POTRNA V Pavlovi hiši je do 2. maja na ogled razstava del avtorja Lojzeta Spacala. LJUBLJANA V galeriji Equrna (Gregorčičeva ul.) je na ogled razstava Mali svet avtorja Mitje Ficka iz Ljutomera.

32 32 ZADNJA STRAN 19. marec 2009 Vestnikov koledar Č marec P marec S marec N marec P marec T marec S marec JOŽEF SREČKO BENEDIKT VASILIJ JOŽE GABRIJEL MINKA 21. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 3 minute, zašlo pa ob 18. uri in 16 minut. Dan bo tako dolg 12 ur in 13 minut. 20. marca ob 12. uri in 44 minut se začenja koledarska pomlad. Tečajnica Banke Slovenije referenčni tečaji ECB 17. marca 2009 X enot nacionalne valute za 1 evro Država Valuta Ozn. val. Šifra val. Tečaj ZDA ameriški dolar USD 840 1,313 Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,4395 Madžarska madžarski forint HUF ,7 Švica švicarski frank CHF 756 1,5332 V. Britanija angleški funt GBP 826 0,9391 Kljub letom so se najstarejši maturanti soboške gimnazije ob srečanju lepo zabavali v prostorih soboške knjižnice. Foto: N. J. Janez Bohorič in Borut Miklavčič, prvi mož Save in minister za zdravje Republike Slovenije, tudi pred velikim avditorijem v Radencih nista mogla skriti, da sta zelo dobra osebna prijatelja. Le kateri minister bi prišel iz Ljubljane na otvoritev majhnega hotela tako daleč in se takoj nato vrnil? Foto: B. B. P. Miha Veberič in Milan Karoli sta novinarjem s ponosom razkazovala obnovljeno hotelsko stavbo stare Terapije, ki je dobila elitne sobe s terasami in lepim razgledom. Naslednjega dne je bil dan odprtih vrat z vodenimi ogledi za vse radovedne goste in občane. Foto: B. B. P. Boštjan Kavaš, edini Pomurec v izbrani slovenski rokometni reprezentanci, in selektor Miro Požun sta ob krajših reprezentančnih pripravah v Radencih zelo pohvalila raznovrstne storitve in odlične možnosti za delo, dopolnjene z gostoljubnostjo in prijaznostjo hotelskega osebja Zdravilišča Radenci. To je pred junijskimi kvalifikacijami za evropsko rokometno prvenstvo v Avstriji vsekakor zelo spodbudno. Foto: M. J. Se kdo sprašuje, kaj imata skupnega Maja Prettner in Jani Žilavec? Veliko, veliko! Medtem ko sodi Jani med dobro staro generacijo gledališčnikov, je Maja tista, ki pomaga gledališče postavljati na novo. Foto: A. N. R. R. V Lendavskih Goricah so prijatelji in sorodniki posadili češnjo v spomin na lendavskega slikarja Štefana Galiča ob obletnici njegove smrti. Češnjo so posadili ob robu vinograda njegovih staršev, za katerega sedaj skrbi njegov brat Tomaž, za to drevo pa so se odločili, ker je njegov les slikar rad uporabljal pri ustvarjanju grafik in je to drevo tudi sicer imel zelo rad. Lani so ob obletnici izdali monografijo o slikarju. Foto: T. G. naročilnica (naročilo velja do pisnega preklica ) Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno (13 izvodov) 17,50 evra polletno (26 izvodov) 35,00 evrov letno (53 izvodov) 71,35 evra Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. Ime in priimek: Naselje, kraj, številka: Poštna številka in pošta: Rojstni podatki: Kraj in datum: Davčna številka: Podpis: Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Podjetje za informiranje, d. d., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. d., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. d., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. d., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. d. www. TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE SVET VODNIH UŽITKOV IN DOŽIVETIJ Posebna ponudba 22. in v bazenskem kompleksu Terme 3000 EN OTROK DO 15. LETA STAROSTI V SPREMSTVU DVEH ODRASLIH OSEB BREZPLAČN0 KOPANJE! Celodnevna vstopnica + brezplačen vstop v savno Odrasli: 11,90 evra Informacije: Vsak dan od 9.00 do Borut Siherle, Geza Kišfalvi in Branko Pintarič so se takole oddahnili po predstavi v soboškem gradu. Sobočani in tudi drugi upajo, da se bo z gledališko dejavnostjo v Soboto vrnilo dobro razpoloženje, kakršno je bilo nekoč. Foto: A. N. R. R. Ozvald Tučič:»Sredstva moramo trošiti v enaki meri, kot smo jih v enakem obdobju lani «

Revija Slovenskih železnic

Revija Slovenskih železnic Julij avgust 2011 Revija Slovenskih železnic Aktualno Slovenske železnice pridobile status AEO Prenovljene proizvodne zmogljivosti za obnovo kolesnih dvojic Električne lokomotive vrste 541 so pripravljene

Læs mere

KABINET MINISTRA PRILOGA 1. ZADEVA: Predlog Zakona o davku na nepremičnine predlog za obravnavo

KABINET MINISTRA PRILOGA 1. ZADEVA: Predlog Zakona o davku na nepremičnine predlog za obravnavo KABINET MINISTRA PRILOGA 1 Številka: 007-457/2010/ Ljubljana, dne 15. julija 2010 EVA: 2009-1611-0048 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Gp.gs@gov.si ZADEVA: Predlog Zakona o davku na nepremičnine

Læs mere

Osnovni zum objektivi

Osnovni zum objektivi Ohranite vaše spomine! Skeniranje fotografij Revija za digitalno fotografsko izobraževanje avgust/september 2010 letnik 9 št. 49 IZVOD JE BREZPLAČEN Tiskano 20.000 izvodov Izbor objektiva ob nakupu fotokamere

Læs mere

Oglasili se vam bomo...

Oglasili se vam bomo... Oglasili se vam bomo... Kaj morate vedeti, ko se prijavljate na delovno mesto v drugi državi EGP? Evropska komisija Oglasili se vam bomo... Kaj morate vedeti, ko se prijavljate na delovno mesto v drugi

Læs mere

Poslovno poročilo 2016

Poslovno poročilo 2016 Poslovno poročilo 2016 LTO Sotočje LTO Sotočje poslovno poročilo 2016 1. PREDSTAVITEV ZAVODA LTO SOTOČJE... 3 2. IZPOLNJEVANJE KROVNIH CILJEV, POSTAVLJENIH ZA LETO 2016... 6 3. IZPOLNJEVANJE CILJEV PO

Læs mere

»Stališča IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do 2050«

»Stališča IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do 2050« »Stališča IAS do razvoja energetike v Sloveniji do leta 2030 s pogledom do 2050«Inženirska akademija Slovenije je prepoznala, da Slovenija nujno potrebuje jasno, vzdržno in razvojno naravnano energetsko

Læs mere

Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK

Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK 1. Akcija CASHBACK je promocijska akcija podjetja Nikon CEE GmbH, Wagenseilgasse 5-7, 1120 Dunaj, Avstrija (v nadaljevanju:»nikon«). 2. Do sodelovanja

Læs mere

Poletje 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK

Poletje 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK Poletje 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK 1. Akcija CASHBACK je promocijska akcija podjetja Nikon CEE GmbH, Wagenseilgasse 5-7, 1120 Dunaj, Avstrija (v nadaljevanju:»nikon«).

Læs mere

Zima 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK

Zima 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK Zima 2017 Pogoji in pravila za sodelovanje v akciji Nikon CASHBACK 1. Akcija CASHBACK je promocijska akcija podjetja Nikon CEE GmbH, Wagenseilgasse 5-7, 1120 Dunaj, Avstrija (v nadaljevanju:»nikon«). 2.

Læs mere

Kristian Buhl-Mortensen

Kristian Buhl-Mortensen h ne ) En tidlig morgen ringer nogen p d r n eg v gner bange op, angsten bryder frem For fog den sig, at hun vil ha mine b rn Og hun vil ta dem fra deres hem h ne, h ne sparker som ti vilde heste Psykologen

Læs mere

CESTNO PODJETJE LJUBLJANA d.d. v stečaju Stolpniška ulica 10, 1000 LJUBLJANA. o b j a v l j a

CESTNO PODJETJE LJUBLJANA d.d. v stečaju Stolpniška ulica 10, 1000 LJUBLJANA. o b j a v l j a UPRAVITELJ VELJKO JAN, Blaževa ulica 3F, 4220 ŠKOFJA LOKA CESTNO PODJETJE LJUBLJANA d.d. v stečaju Stolpniška ulica 10, 1000 LJUBLJANA o b j a v l j a na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča

Læs mere

Samvær med psy ko pa tisk for æl der er pro ble ma tisk

Samvær med psy ko pa tisk for æl der er pro ble ma tisk Din kommentar er blevet udgivet. Samvær med psy ko pa tisk for æl der er pro ble ma tisk GRET HE EL HOLM OG KIR STEN KUL L BERG 12. sep tem ber 2011 01:00 2 kom men ta rer De fle ste samvær s sa ger kan

Læs mere

11935/16 MKW/kok DGB 1

11935/16 MKW/kok DGB 1 Svet Evropske unije Bruselj, 11. oktober 2016 (OR. en) 11935/16 SOC 497 EMPL 323 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o imenovanju članov in nadomestnih članov upravnega odbora Evropske

Læs mere

Prevodi v danščino Oversættelser til dansk

Prevodi v danščino Oversættelser til dansk KUD PRANGER Celjska cesta 1 3240 Šmarje Pri Jelšah www.pranger.si 8. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije Rogaška Slatina, 30. junij 3. julij 2011 / 30. juni 3. juli 2011 Prevodi v danščino

Læs mere

Doks Sang. swing blues. q = 104. Krop-pen. Jeg. 2.En. Den kan. Men når. Jeg. Karen Grarup. Signe Wang Carlsen D(9) D(9) 13 G/A D(9) G/A D(9) D(9) G/A

Doks Sang. swing blues. q = 104. Krop-pen. Jeg. 2.En. Den kan. Men når. Jeg. Karen Grarup. Signe Wang Carlsen D(9) D(9) 13 G/A D(9) G/A D(9) D(9) G/A Signe Wang arlsen Doks Sang Karen rarup q = 104 swing blues 1.Jeg kan mær-ke på mit her-te, når eg hop-per eg dan - ser rundt Krop-pen 7 den blir' varm kin -der - ne de bræn- der, så det næs-ten gør ondt

Læs mere

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE. Danfoss Link CC Centralni krmilnik. Pregled sistema in navodila za montažo. Danfoss Heating

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE. Danfoss Link CC Centralni krmilnik. Pregled sistema in navodila za montažo. Danfoss Heating MAKING MODERN LIVING POSSIBLE SI Danfoss Link CC Centralni krmilnik Pregled sistema in navodila za montažo Danfoss Heating Kazalo/pregled Danfoss Link sistema Pregled Danfoss Link sistema... 2 1.0 Pozicioniranje

Læs mere

Prispevki k didaktiki zgodovine

Prispevki k didaktiki zgodovine Prispevki k didaktiki zgodovine Vsi prispevki so avtorska dela in niso lektorirani. Letnik 3, številka 2 2005 Oddelek za zgodovino 1 Kazalo zgodovinskih filmov Predgovor 3 Troja 4 Druidi 8 Ben Hur 12 Gladiator

Læs mere

Er det din egen skyld, at du bli ver ramt af stress?

Er det din egen skyld, at du bli ver ramt af stress? Er det din egen skyld, at du bli ver ramt af stress? bog ud drag AF DORTE TOU DAL VIFTRUP, PH.D. OG AU TO RI SE RET PSY KO LOG 1. juni 2015 14:34 Men ne sker, som er sy ge meld te med stress og de pres

Læs mere

Giovanni Battista PERGOLESI ( ) Transcription pour orgue : R. LOPES

Giovanni Battista PERGOLESI ( ) Transcription pour orgue : R. LOPES Giovai Battista PERGOLESI (110-1) Stabat Mate Tascitio ou ogue : R. LOPES 1....... 8. 9. 10 11. 1. Stabat Mate doloosa Cuus aimam gemetem O quam tistis et alicta Quae moeebat et dolebat Quis est homo Vidit

Læs mere

Si želite v daljne kraje?

Si želite v daljne kraje? Zima 2017/2018 Si želite v daljne kraje? Letališče Gradec...... in svet je tako blizu Direktne povezave z/do letališča Gradec Direktni redni letalski poleti Direktni poleti v času počitnic Povezave s celim

Læs mere

Grun de jer foren in gen STORHØJ og STORHØJ Be boer foren ing. Generalforsamling

Grun de jer foren in gen STORHØJ og STORHØJ Be boer foren ing. Generalforsamling .2 N yt fra Storhøj Odder Grun de jer foren in gen STORHØJ og STORHØJ Be boer foren ing 25 Fe bru ar 1998 Storhøj Grundejerforening indkalder til ordinær Gen er al for sam ling og ori en te ring om klo

Læs mere

JAZ SEM tvoje oko. iamnikon.com

JAZ SEM tvoje oko. iamnikon.com JAZ SEM tvoje oko iamnikon.com Poglejte svet skozi dru gačne oči Vsak fotograf je edinstven. Ne glede na vaše zamisli, izkušnje ali ustvarjalni navdih boste med objektivi NIKKOR gotovo našli tistega, s

Læs mere

POWER PLUS STENSKI KOTEL KONDENSERENDE KEDEL PRIROČNIK ZA NAMESTITEV INSTALLATIONSVEJLEDNING

POWER PLUS STENSKI KOTEL KONDENSERENDE KEDEL PRIROČNIK ZA NAMESTITEV INSTALLATIONSVEJLEDNING POWER PLUS STENSKI KOTEL KONDENSERENDE KEDEL PRIROČNIK ZA NAMESTITEV INSTALLATIONSVEJLEDNING Vsebina OPOZORILA IN VARNOST str. 3 OPIS NAPRAVE Opis 5 Varnostni sklopi in naprave 6 Oznake kotla 7 Zgradba

Læs mere

JAZ SEM TVOJE OKO.

JAZ SEM TVOJE OKO. JAZ SEM TVOJE OKO www.europe-nikon.com Poglejte svet skozi drugačne oči Vsak fotograf je edinstven. Ne glede na vaše zamisli, izkušnje ali ustvarjalni navdih boste med objektivi NIKKOR gotovo našli tistega,

Læs mere

NAUK O PISNIH ZNAMENJIH

NAUK O PISNIH ZNAMENJIH I PRAVILA 1 2 3 NAUK O PISNIH ZNAMENJIH 4 Èrke 5 Slovenska abeceda 6 Slovenska abeceda ima 25 latiniènih èrk: abcèdefghijklmnoprsštuvzž. V prevzetih besedah, zlasti v imenih, uporabljamo še druge: 1. èrke

Læs mere

1 Inteligenca v mobilnih sistemih. 2 Malce zgodovine. Iztok Saje, univ. dipl. inž., vodja sektorja za Radijska Omrežja. FE, 25. novembra 2011.

1 Inteligenca v mobilnih sistemih. 2 Malce zgodovine. Iztok Saje, univ. dipl. inž., vodja sektorja za Radijska Omrežja. FE, 25. novembra 2011. 1 Inteligenca v mobilnih sistemih Iztok Saje, univ. dipl. inž., vodja sektorja za Radijska Omrežja. FE, 25. novembra 2011. Teme: Klasično GSM omreˇzje. Mobilnost med omreˇzji: kako deluje gostovanje? GPRS.

Læs mere

1. INDLEDNING 2. BAGGRUND OG FORMÅL 3. LOVENS BESLUTNINGSTYPER 4. BYFORNYELSENS ORGANISATION 5. FORDELING AF OFFENTLIG STØTTE

1. INDLEDNING 2. BAGGRUND OG FORMÅL 3. LOVENS BESLUTNINGSTYPER 4. BYFORNYELSENS ORGANISATION 5. FORDELING AF OFFENTLIG STØTTE 1 1. INDLEDNING 2. BAGGRUND OG FORMÅL 3. LOVENS BESLUTNINGSTYPER 4. BYFORNYELSENS ORGANISATION 5. FORDELING AF OFFENTLIG STØTTE 6. HELHEDSORIENTERET BYFORNYELSE 7 BYGNINGSFORNYELSE 8. AFTALT BOLIGFORBEDRING

Læs mere

Med PEI A på langtur (del 4) (Gdan s k Kaliningrad)

Med PEI A på langtur (del 4) (Gdan s k Kaliningrad) Med PEI A på langtur (del 4) (Gdan s k Kaliningrad) To r s d a g m o r g e n G d a n s k - sol og vin d fra N o r d. H a v d e aft al t m e d ha v n e k o n t o r e t at bet al e ha v n e p e n g e n e

Læs mere

Den danske Sang. Musik: Carl Nielsen 1926 Tekst: Kai Hoffmann, 1924. Arr. for Wind-Band and soloist. Arne Dich 2008

Den danske Sang. Musik: Carl Nielsen 1926 Tekst: Kai Hoffmann, 1924. Arr. for Wind-Band and soloist. Arne Dich 2008 Den danske Sang Musik: Carl Nielsen 1926 Tekst: Kai Homann, 1924 Arr. or Wind-Band and soloist Arne Dich 2008 I you use this arrangement, lease send a greeting to arne@dichmusik.dk Find more ree arrangements

Læs mere

ZGODOVINA STAREGA IN SREDNJEGA VEKA UVOD V PREDMET... 3 Zgodovina, viri in obdobja... 3 Štetje let... 4 PRAZGODOVINA... 5 Prazgodovinski &lovek...

ZGODOVINA STAREGA IN SREDNJEGA VEKA UVOD V PREDMET... 3 Zgodovina, viri in obdobja... 3 Štetje let... 4 PRAZGODOVINA... 5 Prazgodovinski &lovek... ZGODOVINA STAREGA IN SREDNJEGA VEKA UVOD V PREDMET... 3 Zgodovina, viri in obdobja... 3 Štetje let... 4 PRAZGODOVINA... 5 Prazgodovinski &lovek... 6 Starejša kamena doba... 7 Mlajša kamena doba... 8 Kovinske

Læs mere

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der FUAM på Facebook FUAM fyl der 30 Er om sorg til for hand ling? Al der dom mens rej ser? Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der 2 29. år gang Au gust 2009 Bestyrelse Knud Ra mi an 8627

Læs mere

Adventskransen. Barn Jesus i en krybbe lå

Adventskransen. Barn Jesus i en krybbe lå Adventskransen A 174 Inger Otzen & b 4 2 Vel - B kom- men grøn - ne 7 ad - vents-krans med m # di - ne lys så / hvi - de, de B har så mild en 7 & b m m 7. hø - tids - glans, nu er det ad - vents - ti -

Læs mere

Gravhunde. Gravhunde. Dansk Kennel Klub Gravhunde Atelier. Dansk Kennel Klub. Racehunde i Danmark

Gravhunde. Gravhunde. Dansk Kennel Klub Gravhunde Atelier. Dansk Kennel Klub. Racehunde i Danmark Dansk Kennel Klub Gravhunde Gravhunde Gravhunde Gravhunde er en halv hund høj, en hel hund lang og to hunde værd. De er små lavbenede, charmerende, intelligente, modige og yderst selvstændige individualister,

Læs mere

Preverjanje gradiv/modelov v šoli (biološke vsebine) B4

Preverjanje gradiv/modelov v šoli (biološke vsebine) B4 Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko PROJEKT: Razvoj naravoslovnih kompetenc Preverjanje gradiv/modelov v šoli (biološke vsebine) B4 Maribor, 2011 1 Projekt delno financira Evropska

Læs mere

LOT TE RI E NEC KER, PE TER STRAY JØR GEN SEN, MOR TEN GAN DIL. Skriv en ar ti kel. om vi den ska be li ge, fag li ge og for mid len de ar tik ler

LOT TE RI E NEC KER, PE TER STRAY JØR GEN SEN, MOR TEN GAN DIL. Skriv en ar ti kel. om vi den ska be li ge, fag li ge og for mid len de ar tik ler LOT TE RI E NEC KER, PE TER STRAY JØR GEN SEN, MOR TEN GAN DIL Skriv en ar ti kel om vi den ska be li ge, fag li ge og for mid len de ar tik ler For la get Sam funds lit tera tur Lot te Ri e nec ker, Pe

Læs mere

Dværgschnauzer. Dansk Kennel Klub Dværgschnauzer. Racehunde i Danmark. Se alle hundebøgerne på www.atelier.dk

Dværgschnauzer. Dansk Kennel Klub Dværgschnauzer. Racehunde i Danmark. Se alle hundebøgerne på www.atelier.dk ISBN ISBN 978-87-7857-699-6 87-7857-699-7 9 788778 576996 Dansk Kennel Klub Dværgschnauzer Dværgschnauzer Denne bog giver dig svar på utal li ge prak tis ke ting om fod ring, træ ning og pel s pleje. Med

Læs mere

Langsomt at falde i søvn

Langsomt at falde i søvn Koatitu Langsomt at falde i søvn o Gunge 2012 øen Ulik homsen 2002 oano 12 8 Mezzo temo (q = 54) 2 lto 12 8 2 eno 12 8 2 ass 12 8 2 cene # Det # # # # bed ste e lang somt 216 cene # # N # # Det bedste

Læs mere

Dedikeret til Gentofte og Jægersborg Kirkers Børne- og Pigekor. Phillip Faber. Halfdan-suite. For børnekor (2 lige stemmer) med klaverakkompagnement

Dedikeret til Gentofte og Jægersborg Kirkers Børne- og Pigekor. Phillip Faber. Halfdan-suite. For børnekor (2 lige stemmer) med klaverakkompagnement edikeret til entofte Jægersborg Kirkers Børne Pigekor Philli aber Halfdansuite or børnekor (2 lige stemmer) med klaverakkoagnement til tekster af Halfdan Rasmussen Teksten er benyttet med tilladelse af

Læs mere

m D Precision Fedt Petro-Ca n a d a ' s M u l ti -f u n k ti on el l e E P- f ed ter er en s eri e h ø j k v a l i tets -, l i th i u m k om p l ek s f ed ter f orm u l eret ti l a t g i v e eg et h ø

Læs mere

Studiepartitur - A Tempo

Studiepartitur - A Tempo Himle ortæller om Guds herlighed ørge Grave Nielse 99 Sl 9 v - v -0 q = ca 9 ( gag) (ved DC) hæ - ders værk; c c c c S S A A ( gag) (ved DC) cresc (ved DC) Him - le or-tæl-ler om Guds Ó Kao: cresc (ved

Læs mere

De Ny gam le mo bi li serer

De Ny gam le mo bi li serer De Ny gam le mo bi li serer Af Knud Ra mi an Hvis kært barn har man ge navne - må vi el ske al der dom - men. El ler og så hand ler det om præ cis det modsat te. Vi fryg ter og ha der al der dom men og

Læs mere

Li vets blan de de bol scher

Li vets blan de de bol scher Knud Ra mia n s op læg på FU AM's marts mø de Li vets blan de de bol scher Tit len Li vets blan de de bol scher er et bi lle de af li vets kva li te ter. Dem har vi vist ledt ef ter lige si den Adam og

Læs mere

Godt nyt til gam le hjerner Mi nori te ter nes minoritet Træn sam men - med glæde

Godt nyt til gam le hjerner Mi nori te ter nes minoritet Træn sam men - med glæde Foreningen til Udvikling af Alderdommens Muligheder - en forening for de uprøvede ideer og projekter Godt nyt til gam le hjerner Mi nori te ter nes minoritet Træn sam men - med glæde Aktivering af ældre

Læs mere

Za vas poskrbimo z nasmehom. :) Center splošnega letalstva

Za vas poskrbimo z nasmehom. :) Center splošnega letalstva Za vas poskrbimo z nasmehom. :) Center splošnega letalstva Poletite varno in udobno Slovenija postaja pomembno prometno vozlišče, z vstopom v Evropsko unijo pa se je njena vloga še okrepila. Letališče

Læs mere

Hvem kan til la de sig at be de om at arve Mø der flyt tet fra ons dag til mand ag Referater af FUAM-møder

Hvem kan til la de sig at be de om at arve Mø der flyt tet fra ons dag til mand ag Referater af FUAM-møder Foreningen til Udvikling af Alderdommens Muligheder - en forening for de uprøvede ideer og projekter Hvem kan til la de sig at be de om at arve Mø der flyt tet fra ons dag til mand ag Referater af FUAM-møder

Læs mere

Når solen rammer. b> œ œ. Œ. b J œ. Œ J œ j b œ. J œ. A œ œ. b> œ œ œ. œ œ J. œ> œ. œ J œ. œ- œ. Ó Œ Scene. f œ. j œ fl œ - j œ b. Ó Œ j œ.

Når solen rammer. b> œ œ. Œ. b J œ. Œ J œ j b œ. J œ. A œ œ. b> œ œ œ. œ œ J. œ> œ. œ J œ. œ- œ. Ó Œ Scene. f œ. j œ fl œ - j œ b. Ó Œ j œ. Korartitur orano lgto (q = 108) Når son rammer o Gunge 2012 øren Ulrik homsen 2002 lto enor ass aryton solo b b b 3 b b værste er når so n rammer en bar berkniv og b b 129 133 b b lasken klor hex i din

Læs mere

Dine rettigheder til social sikring. i Slovenien

Dine rettigheder til social sikring. i Slovenien Dine rettigheder til social sikring i Slovenien Oplysningerne i denne vejledning er udformet og opdateret i tæt samarbejde med de nationale repræsentanter, der er tilknyttet MISSOC (Mutual Information

Læs mere

Arabe lla-re gis te r de r Arabe lla-fre unde De uts chland IG

Arabe lla-re gis te r de r Arabe lla-fre unde De uts chland IG -Re gis te r de r -Fre unde De uts chland IG Ge ne ral Den Arabella registrere "Arabella-Freunde Deutschland IG" er en liste over alle verdens eksisterende Arabella. Dette trækker sit indhold fra tilbagemeldinger

Læs mere

Når de rø de trå de ly ser

Når de rø de trå de ly ser Når de rø de trå de ly ser Knud Ra mi an Det er en helt sær lig op le vel se, at læ se 30 år gan ge af FU AM-bla det igen nem. Det kan ab so lut an be fa les i en le dig stund! Det er først, når men ne

Læs mere

Salme. œ œ. œ œ. œ œœ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ b œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. b œ œ œ œ.

Salme. œ œ. œ œ. œ œœ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ œ œ. œ œ. œ œ b œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. œ œ. b œ œ œ œ. Digt af Otto Gelsted Salme Musik: ens Berg S A C T B C end fra din sæls e - len - de mod da - gens lys dit blik Du var din e - gen 6 b b b b fen - de, du selv var or - mens stik Hvor sært: mens du i mør

Læs mere

tidsskrift f o r n o r s k p s y k o l o g f o r e n i n g 2010 47

tidsskrift f o r n o r s k p s y k o l o g f o r e n i n g 2010 47 AFSTED: Star ten er gået for Anne-Met te Bre dahl ved de Pa ra lym pis ke Lege (PL) i Vancou ver. Hun er psy ko log og skiskytte, og har deltaget seks gan ge i PL si den 1992. 428 tidsskrift f o r n o

Læs mere

Fader, du har skapt meg

Fader, du har skapt meg ader, du har skapt meg gm & bc 7 dm gm a - der du ha - r skapt meg Liv - et mitt e - g 7 & b gir deg dm Ta gm meg 7 bruk meg 2. Jesus, du har frelst meg...osv... 3. Hellig Ånd, kom og styrk meg... osv...

Læs mere

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA Ranexa 375 mg tablete s podaljšanim sproščanjem 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena tableta vsebuje 375 mg ranolazina. Za celoten seznam

Læs mere

Den Lille Havfrue. Alan Menken/Howard Ashman Arr: Flemming Berg D G G D G. j œ j œ œ. j œ. œ œ œ œ. œ œ œ œœ œ œj G D G G D G. œ œ.

Den Lille Havfrue. Alan Menken/Howard Ashman Arr: Flemming Berg D G G D G. j œ j œ œ. j œ. œ œ œ œ. œ œ œ œœ œ œj G D G G D G. œ œ. Kor og solist en Lille Havfrue lan Menken/Howard shman rr: lemming Berg q=182 mf 5 9 Sø - græs er al-tid grøn-nest I na- bo -ens fis-ke-dam du sir' du vil 14 op på or-den Men det er da synd og skam her-ne

Læs mere

Istražujmo. Evropu! Evropska unija

Istražujmo. Evropu! Evropska unija Istražujmo Evropu! Evropska unija Ovu publikaciju kao i ostala kratka i jasna objašnjenja o EU možete pronaći na internet stranici: ec.europa.eu/comm/publications Evropska komisija Generalna direkcija

Læs mere

Bryd frem mit hjertes trang at lindre

Bryd frem mit hjertes trang at lindre Bryd lad frem n mt tet hj for tes hæng Bryd frem mt hjtes trang at lndre trang me at re ln hn dre, dre sol, stol; du ar me synd res dag mn nd gang tl vor nå de Sv.Hv.Nelsen Februar 2005 lad lad den d k

Læs mere

K.Nohr@xs4all.nl. ma 24 - vrij 28 september 2007 Marnix Academie

K.Nohr@xs4all.nl. ma 24 - vrij 28 september 2007 Marnix Academie Studiereis Kopenhagen ma 24 - vrij 28 september 2007 Marnix Academie Het Deense Onderwijssysteem Enkele statistische gegevens Aantallen leerlingen in de Grondschool Aantallen tweetalige leerlingen

Læs mere

Lærereksemplar. Kun til lærerbrug. en eller et. bil sko hus bus bi ur. hus. bus. sko. bil. Her er seks ord. Træk streg til det rigtige billede.

Lærereksemplar. Kun til lærerbrug. en eller et. bil sko hus bus bi ur. hus. bus. sko. bil. Her er seks ord. Træk streg til det rigtige billede. Her er seks ord. bil sko hus bus bi ur Træk streg til det rigtige billede. Skriv de seks ord med en eller et foran. hus bus bi sko ur bil en eller et 1 Skriv en linje med hvert bogstav. b - i - l - s -

Læs mere

phillip faber kalk & oleander for tenor og bratsch

phillip faber kalk & oleander for tenor og bratsch hilli faber 2009 kalk & oleander l for tenor og bratsch Node til gennemsyn »Kom med flere knive!«www.hillifaber.dk Mit første møde med Lorca var i teaterforestillingen Blodbryllu å Gladsaxe Ny Teater rimo

Læs mere

Ovu publikaciju i ostala objašnjenja o EU možete pronaći na internet stranici: ec.europa.eu/publications

Ovu publikaciju i ostala objašnjenja o EU možete pronaći na internet stranici: ec.europa.eu/publications Evropska unija Ovu publikaciju i ostala objašnjenja o EU možete pronaći na internet stranici: ec.europa.eu/publications Evropska komisija Generalna direkcija za komunikacije Publikacije B-1049 Brisel Rukopis

Læs mere

BASAL LYDSTRATEGI / 20 LEKTIONER. Lyd for lyd

BASAL LYDSTRATEGI / 20 LEKTIONER. Lyd for lyd BASAL LYDSTRATEGI / 20 LEKTIONER 19 1 GENEREL INDFØRING Velkommen ordlæsekursus. Her skal I lære nogle strategier til at læse ord, I ikke kender forhånd. I skal være smarte og bruge strategier, når I ser

Læs mere

Phillip Faber. kantate. til kirkeårets slutning. Partitur

Phillip Faber. kantate. til kirkeårets slutning. Partitur Philli Faber 01 kantate til kirkeårets slutning Partitur Node til gennemsyn Besætning Soli (SATB) Coro (SATB) Kororgel Crotale i G Gran Cassa Kirkeklokke i D Violino I Violino II Viola Violoncello Contrabasso

Læs mere

Navodilo za uporabo. Tracleer 62,5 mg filmsko obložene tablete bosentan

Navodilo za uporabo. Tracleer 62,5 mg filmsko obložene tablete bosentan Navodilo za uporabo Tracleer 62,5 mg filmsko obložene tablete bosentan Pred začetkom uporabe zdravila natančno preberite navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! - Navodilo shranite. Morda ga boste

Læs mere

Afrodites øje . E. " & O \ \.. \ \ % O E.. % O O O O O & OO... % O O " % O O - . " .

Afrodites øje . E.  & O \ \.. \ \ % O E.. % O O O O O & OO... % O O  % O O - .  . Vocal Pano 1 & O \ \ I 2 & O \ \ Afrodtes ø ar r en bldt Tekst Musk: Pet Spes kjær % O \ \ ja nu knt sne Lang væn ge 4 & O 5 6 & O børn med rø de kn d skøj t rundt Kob b dam so n står lavt Pet % O 7 te

Læs mere

An svar for egen aldring Ældreomsorg - holdninger Referater af FUAM-møder

An svar for egen aldring Ældreomsorg - holdninger Referater af FUAM-møder Foreningen til Udvikling af Alderdommens Muligheder - en forening for de uprøvede ideer og projekter An svar for egen aldring Ældreomsorg - holdninger Referater af FUAM-møder Min bed ste mors historie

Læs mere

SEZNAM IMEN, FARMACEVTSKIH OBLIK, JAKOSTI ZDRAVILA, NA

SEZNAM IMEN, FARMACEVTSKIH OBLIK, JAKOSTI ZDRAVILA, NA DODATEK I SEZNAM IMEN, FARMACEVTSKIH OBLIK, JAKOSTI ZDRAVILA, NAČINOV UPORABE ZDRAVILA, VLAGATELJEV/IMETNIKOV DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM V DRŽAVAH ČLANICAH 1 Država članica Imetniki/Vlagatelji dovoljenja

Læs mere

una pred nas tro ji ca prin ci pi bek stvo ri bo lov sle ta nje ka bi net pa ra dajz...

una pred nas tro ji ca prin ci pi bek stvo ri bo lov sle ta nje ka bi net pa ra dajz... 4 5 Copyright Sreten Ugričić, 2010 Copyright 2010 ovog izdanja, LAGUNA Cover photography 1995, Neša Paripović, Ukrštanje, b/w photo, 60x80 cm, ljubaznošću Muzeja savremene umetnosti iz Beograda Neznanom

Læs mere

landinspektøren s meddelelsesblad maj 1968 udsendes kun til Den danske Landinspektørforenings redaktion: Th. Meklenborg Kay Lau ritzen landinspektører

landinspektøren s meddelelsesblad maj 1968 udsendes kun til Den danske Landinspektørforenings redaktion: Th. Meklenborg Kay Lau ritzen landinspektører landinspektøren s meddelelsesblad udsendes kun til Den danske Landinspektørforenings medlemmer redaktion: Th. Meklenborg Kay Lau ritzen landinspektører indhold: L a n d in s p e k t ø r lo v e n o g M

Læs mere

FU AM fyl der 35 år Køre kor tet-hvor vig tigt er det? Tænk din be gra vel se Mo der ne om sorg Re ferat af gen eral for sam ling.

FU AM fyl der 35 år Køre kor tet-hvor vig tigt er det? Tænk din be gra vel se Mo der ne om sorg Re ferat af gen eral for sam ling. FU AM fyl der 35 år Køre kor tet-hvor vig tigt er det? Tænk din be gra vel se Mo der ne om sorg Re ferat af gen eral for sam ling Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der 1 34. år gang

Læs mere

Dronning Dagmar, en mini-opera.

Dronning Dagmar, en mini-opera. Coyright www.dichmusik.dk Sorano 1 Piano, hands layed by singers Allegro molto q=10 11 1 19 Arne Dich. 00 Dronning Dagmar, en mini-oera. Sorano 1, Piano, hands layed by singers 7 Allegretto 1. I Ribe Dron

Læs mere

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA Pradaxa 75 mg trde kapsule 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena trda kapsula vsebuje 75 mg dabigatran eteksilata (v obliki mesilata).

Læs mere

BIBELEN OG VERDEN. Et barn (eller to) er født i Betlehem GIV BØRNENE JULE- EVANGELIET. 12 sangere hjælper hiv-ramte børn. Levende debat om Bibelen

BIBELEN OG VERDEN. Et barn (eller to) er født i Betlehem GIV BØRNENE JULE- EVANGELIET. 12 sangere hjælper hiv-ramte børn. Levende debat om Bibelen IELE OG VEDE 4 2014 E ( ) GIV ØEE JULE- EVGELIET L T 12 j - L IELE OG VEDE IDHOLD S 6-9 M j 6 4 2014 IELSELSKET F 50 1360 K K T: 33 12 78 35 @ www SV UDGIVE M T Hj E DEG I E KIKE J D - j Gz I FOTO: Scx

Læs mere

Istražujmo. Evropu! Evropska unija

Istražujmo. Evropu! Evropska unija Istražujmo Evropu! Evropska unija Ovu publikaciju kao i prateći priručnik za nastavnike, možete pronaći na: europa.eu/teachers-corner/index_en.htm bookshop.europa.eu Evropska komisija Generalni direktorat

Læs mere

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der Skal 2012 bli ve et ældre ven lig he dens år? Fin des der ældre ven lig hed? Kan der være ældre ven lig hed i en by? Tan ker om ro i al der dom men Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he

Læs mere

INFO@ASYLET-KALUNDBORG.DK WWW.ASYLET-KALUNDBORG.DK

INFO@ASYLET-KALUNDBORG.DK WWW.ASYLET-KALUNDBORG.DK Bør nene i cen trum - en for æl drep jece LUN DE VEJ 1 4400 KA LUND BORG TLF.: 59 51 07 57 INFO@ASYLET-KALUNDBORG.DK WWW.ASYLET-KALUNDBORG.DK Ind holds for teg nelse Side 4 Side 4 Side 5 Side 6 Side 6

Læs mere

1A Kolt - Trige/Lystrup

1A Kolt - Trige/Lystrup Ly t Bl up/ åb M Ki æh am a a Hi bæ k ha B bæ om h a b Bi æ k h El ha a t El B t y I hø Ly luk k By tup t Ly tæ C t t Mo up t/ly lu Ra a tup g C t Sk b / Sk y M b Sy oto Ol y S gh of yg u So Palm hu /Ho

Læs mere

Den 25. juli 2010 døde In ger Ny gård i en al der af 96 år

Den 25. juli 2010 døde In ger Ny gård i en al der af 96 år Den 25. juli 2010 døde In ger Ny gård i en al der af 96 år I lø bet af for året hav de In ger og jeg ar bej det på et inter vi ew, der skul le brin ges i det te num mer af bla det. Vi brin ger som plan

Læs mere

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der Da Ældrestyr ken slog til for al vor Når ar bejds li vet slut ter Re ferat af gen eral for sam ling Fri vil ligt ar bej de Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der 1 33. år gang Juni

Læs mere

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der

Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der Hans Lud vig Lar sen i tusch il lu stra tio ner for FU AM gen nem 12 år Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der 1 30. år gang Marts 2010 Bestyrelse Knud Ra mi an 8627 4042 To ve Holm

Læs mere

Den danske Sang. Musik: Carl Nielsen 1926 Tekst: Kai Hoffmann, 1924. Arr. for Wind-Band and soloist. Arne Dich 2008

Den danske Sang. Musik: Carl Nielsen 1926 Tekst: Kai Hoffmann, 1924. Arr. for Wind-Band and soloist. Arne Dich 2008 Musik: arl Nielsen 1926 Tekst: rr. for Wind-and and soloist rne ich 2008 If you use this arrangement, lease send af greeting to arne@dichmusik.dk Find more free arrangements on www.dichmusik.dk 1. Flute

Læs mere

Tid til selvrealisering Mø der flyt tet tilbage til ons dag Referater af FUAM-møder

Tid til selvrealisering Mø der flyt tet tilbage til ons dag Referater af FUAM-møder Foreningen til Udvikling af Alderdommens Muligheder - en forening for de uprøvede ideer og projekter Tid til selvrealisering Mø der flyt tet tilbage til ons dag Referater af FUAM-møder Æl dre har er farin

Læs mere

Facitliste. PIRANA - DANSk 0

Facitliste. PIRANA - DANSk 0 Facitliste PIRANA - DANSk 0 Facitliste Dette er facitlisten til Pirana - Dansk 0. De fleste opgaver i bogen har indlagt diverse tjek, så de rettes direkte i bogen. Løsningen til de opgaver er ikke her

Læs mere

musik Phillip Faber tekst H.C. Andersen Konen med Æggene En gammel Historie sat i Riim for blandet kor a cappella

musik Phillip Faber tekst H.C. Andersen Konen med Æggene En gammel Historie sat i Riim for blandet kor a cappella musik Philli Faber tekst H.C. Andersen Konen med Æggene En gammel Historie sat i Riim for blan kor a caella 2 Konen med Æggene SOPRAN Stolt vandrende (q. = 116) Philli Faber H. C. Andersen ALT TENOR Node

Læs mere

B # n # # # #

B # n # # # # 1 3Somm i Tyrol Teor 1 Teor aritoe q 0 3 0 3 Л 0 som - m - sol ved "De hvi - de hest" ag al - e - ro - s-es som - m - sol ved "De hvi - de hest" ag al - e - ro - s-es ass som - m - sol ved "De hvi - de

Læs mere

and? sko? mus? Hvad rimer på Hvad rimer på Hvad rimer på Fx: mand, sand, land, vand, tand Kan vi lave en sætning med to ord, der rimer?

and? sko? mus? Hvad rimer på Hvad rimer på Hvad rimer på Fx: mand, sand, land, vand, tand Kan vi lave en sætning med to ord, der rimer? and? Fx: mand, sand, land, vand, tand 5 1 5 1 sko? Fx: lo, ko, ro, bro, glo, gro 5 2 5 2 mus? Fx: lus, hus, sus, krus 5 3 5 3 hat? Fx: nat, kat, ladt, klat, fladt 5 4 5 4 hår? Fx: år, lår, får, mår, tår,

Læs mere

FU AM fyl der 30 30 år gan ge Nyhedsbrev Tilbageblik Fremsyn. Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der. 29. år gang November 2009

FU AM fyl der 30 30 år gan ge Nyhedsbrev Tilbageblik Fremsyn. Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der. 29. år gang November 2009 FU AM fyl der 30 30 år gan ge Nyhedsbrev Tilbageblik Fremsyn Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der 3 29. år gang November 2009 Bestyrelse Knud Ra mi an 8627 4042 To ve Holm (sek re

Læs mere

Fire Florasange. for blandet kor. Musik: Morten Ahti Lyng, 2012 Tekst: Gertie Sjøen, 2009. (rev. februar 2014)

Fire Florasange. for blandet kor. Musik: Morten Ahti Lyng, 2012 Tekst: Gertie Sjøen, 2009. (rev. februar 2014) Fre Florasange for blandet kor Musk: Morten Aht Lyng, 2012 Tekst: Gerte Sjø 2009 (rev. februar 2014) Gyvel Se! Nu gyldnes gyvelbusk sætter sol på haver, væk er vnters vnd og rusk majsols forårsgaver. Gul

Læs mere

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA ZA UPORABO V VETERINARSKI MEDICINI Suprelorin 4,7 mg implantat za pse 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Zdravilna učinkovina: Deslorelin

Læs mere

Ir ma Mag nus sen 8625 9804 Børge Helmer 8627 2900

Ir ma Mag nus sen 8625 9804 Børge Helmer 8627 2900 Skriv og skriv om gam les liv For fat ter ve jen Livs historie er at for tæl le til sig selv Tin ge ne for tæl ler livs histori er Fa mi li e fred med di ne voks ne børn Ind kal del se til Gen eral for

Læs mere

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA DODATEK I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA Cymbalta 30 mg trde gastrorezistentne kapsule Cymbalta 60 mg trde gastrorezistentne kapsule 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Cymbalta

Læs mere

Ú 63. Natteregn. P œ. j œ c # # n œ œ œ œ 4. œ œ œ œ # œ J œ J œ. 3 œ œ n œ. œ œ. œ. œ. œ œ œ œ. œ J. œ J. # œ œ. n œ œ œ. œ J.

Ú 63. Natteregn. P œ. j œ c # # n œ œ œ œ 4. œ œ œ œ # œ J œ J œ. 3 œ œ n œ. œ œ. œ. œ. œ œ œ œ. œ J. œ J. # œ œ. n œ œ œ. œ J. Natteregn S Ú 6 1 n n Tekst: Nis etersen 196 Musik: Christian Dyrst 009 n. A ald bli de regn fald sag te giv mul kraft og høens luft n. T ald bli de regn fald sag te giv mul kraft og høens luft Œ. n. B

Læs mere

56 Maj 2009. STORHØJ Beboerforening. Referat af generalforsamling i Storhøj Beboerforening den 22. april 2009

56 Maj 2009. STORHØJ Beboerforening. Referat af generalforsamling i Storhøj Beboerforening den 22. april 2009 Nyt fra STORHØJ Beboerforening 56 Maj 2009 Referat af generalforsamling i Storhøj Beboerforening den 22. april 2009 Vi star te de med at syn ge num mer 328 i Højskolesangbogen, Den Grønne Søde Vår. a)

Læs mere

TRUE-SURFACE VIBRATORY GREEN TROMLE SYSTEM

TRUE-SURFACE VIBRATORY GREEN TROMLE SYSTEM TRUE-SURFACE VIBRATORY GREEN TROMLE SYSTEM BRUGERVEJLEDNING Import: Prodana Seeds A/S Fåborgvej 248 DK5250 Odense SV Tlf.: 0045 63 17 16 00 Fax: 0045 63 17 16 19 INFORMATION OM DERES TRUE-SURFACE VIBRATORY

Læs mere

Gam mel som 60-årig? Generalforsamling Mødereferater Høring om det aldrende samfund Læsetips

Gam mel som 60-årig? Generalforsamling Mødereferater Høring om det aldrende samfund Læsetips Gam mel som 60-årig? Generalforsamling Mødereferater Høring om det aldrende samfund Læsetips 1 Februar 2004 Bestyrelse Knud Ra mi an 8627 4042 To ve Holm (sek re tær) 8617 9065 Søren-Peter Pe der sen (kas

Læs mere

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA PRILOGA I POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1 1. IME ZDRAVILA Humalog 100 enot/ml raztopina za injiciranje v viali 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA 2.1 Splošen opis Zdravilo Humalog je sterilna,

Læs mere

Istražimo Europu! Europska unija

Istražimo Europu! Europska unija Istražimo Europu! Europska unija Ova knjižica Istražimo Europu! i prateći priručnik za učitelje dostupni su na: http://europa.eu/teachers-corner/index_hr.htm http://bookshop.europa.eu Europska komisija

Læs mere

Nyt fra FU AM. For æl dre til Voks ne Børn Om at være mor til en for fat ter Om at op da ge al der dom mens mu lig he der Mere liv i gam les hver dag

Nyt fra FU AM. For æl dre til Voks ne Børn Om at være mor til en for fat ter Om at op da ge al der dom mens mu lig he der Mere liv i gam les hver dag For æl dre til Voks ne Børn Om at være mor til en for fat ter Om at op da ge al der dom mens mu lig he der Mere liv i gam les hver dag Nyt fra FU AM Ud vik ling af Al der dom mens Mu lig he der 2 33. år

Læs mere

Guds Søn har gjort mig fri. f. bœ

Guds Søn har gjort mig fri. f. bœ Allegretto 1 ( = a 100) Sor/Alt Tenor/Bass 5 5 1 Sa q Guds Guds Søn har gort mig ri (Hans Adolh Brorson) Søn tans Ty-ran - ni har gort mig ri ra ra Sa - tans har molto rit Oddvar S Kvam, o 1 har gort mig

Læs mere

SAMPLE MERETE KUHLMANN PSALME 100 - EXSULTATE DOMINO - BRYD UD I FRYDERÅB FOR HERREN FOR LIGESTEMMIGT KOR OG ORGEL FOLKEKIRKENS UNGDOMSKOR

SAMPLE MERETE KUHLMANN PSALME 100 - EXSULTATE DOMINO - BRYD UD I FRYDERÅB FOR HERREN FOR LIGESTEMMIGT KOR OG ORGEL FOLKEKIRKENS UNGDOMSKOR MERETE KUHLMANN PSALME 100 - EXSULTATE DOMINO - BRYD UD I FRYDERÅB FOR HERREN FOR LIGESTEMMIGT KOR OG ORGEL FOLKEKIRKENS UNGDOMSKOR FORLAGET MIXTUR Merete Kuhlmann: Psalme 100 for ligestemmigt kor og orgel

Læs mere