K r i ź i ś ć e p r i l o ź n o s t i

Transkript

1 K r i ź i ś ć e p r i l o ź n o s t i

2 Razvojno partnerstvo Ob osrednjem slovenskem letališču bo v naslednjih desetih letih na 80 ha zemljišča zraslo pravo mesto Aeropolis Ljubljana. Gre za enega najdrznejših razvojnih projektov nacionalnega pomena na strateško pomembnem sečišču dveh evropskih prometnih koridorjev. Aeropolis je osrednji razvojni projekt, s katerim želi družba Aerodrom Ljubljana, d. d., posodobiti infrastrukturo in zadostiti potrebam po hotelskih namestitvah, pisarniških prostorih, trgovskih lokalih in logistiki dejavnostih, ki se zdijo sodobnim uporabnikom letaliških storitev samoumevne, a jih na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana še ni. 2 Več o projektu:

3 Aeropolis združuje vse lastnosti perspektivnega nepremičninskega projekta: Strateška lega Atraktivna lokacija na sečišču dveh prometnih koridorjev, na prehodu med srednjo in JV Evropo. Dostopnost Lega ob avtocesti A2, bližina glavnega mesta Ljubljane in Luke Koper, samo nekaj ur vožnje do velikih poslovnih centrov v sosednjih državah in ne nazadnje odlične letalske povezave z evropskimi metropolami so kar najboljše izhodišče za uspešno mednarodno poslovanje. Donosnost Kombinacija aktualne lokacije in vsebinske zasnove, utemeljene na razvoju storitev, ki jih na letališču primanjkuje, zagotavlja donosnost naložb ob razmeroma nizkem tveganju. Sodobna zasnova Objekti v Aeropolisu bodo načrtovani po sodobnih načelih donosnosti in stroškovne učinkovitosti ob upoštevanju zahtev trajnostnega razvoja. Prilagodljivost Modularna zasnova objektov omogoča prilagajanje interierov različnim vsebinskim zasnovam in tržnim razmeram, investitorjem pa pušča dovolj manevrskega prostora, da objekte prilagodijo svojim željam in potrebam. Aeropolis je plod večletnega sodelovanja med nosilcem projekta in lastnikom zemljišč, družbo Aerodrom Ljubljana, d. d., ki upravlja letališče, in poslovno skupino Ržišnik Perc, specializirano za razvoj nepremičninskih projektov. Danes je zasnova posameznih objektov oblikovana že toliko, da lahko posamezna zemljišča ponudimo investitorjem v odkup, odprti pa smo tudi za druge oblike sodelovanja od podelitve stavbne pravice na neopremljenem zemljišču do skupnega vlaganja (joint venture). Po potrebi smo pripravljeni prilagoditi projekte interesom bodočih investitorjev. Aerodrom Ljubljana, d. d., ima trden namen, da ob podpori svojih lastnikov postavi Aeropolis na zemljevid najsodobnejših evropskih letališč. 3

4 Slovenija - evropsko kriźiśće Ugodna prometna lega Slovenije je njena naravna prednost. A če jo želimo izkoristiti, moramo trgu ponuditi celovito logistično storitev. A V S T R I J A JESENICE A1 MARIBOR H2 A4 A5 MURSKA SOBOTA H7 M A D Ž A R S K A Slovenija pospešeno gradi svojo prometno infrastrukturo: končuje zadnje odseke avtocestnega križa, pripravlja posodobitev železnic, širita se Luka Koper in Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Razvoj prometne infrastrukture ne koristi samo domačemu gospodarstvu pomemben je tudi mednarodno, saj je Slovenija sečišče dveh pomembnih evropskih prometnih koridorjev. Vendar pa Sloveniji za celovito, kakovostno in mednarodno konkurenčno logistično ponudbo primanjkuje sodobnih logistično-distribucijskih centrov. Prav ti prinašajo največ novih delovnih mest in dodane vrednosti. Povpraševanja na tem področju je bistveno več od ponudbe, zato smo se v Aerodromu Ljubljana, d. d., odločili, da gradnjo takšnega centra vključimo v projekt Aeropolis. Ljubljansko letališče je idealna lokacija za razvoj logistične in multimodalne dejavnosti. Lahka dostopnost, bližina severnojadranskih pristanišč, mednarodno delovno okolje in dovolj prostora za gradnjo skladiščno-logističnih objektov so argumenti, ki so že prepričali prve investitorje. Du La Cor A2 Aeropolis Ljubljana KRANJ CELJE A1 I T A L I J A LJUBLJANA NOVA GORICA A1 H4 POSTOJNA A3 A1 A2 A1 NOVO MESTO A2 Lizbona LUKA KOPER H5 KOPER H6 H R V A Š K A 4 Več o projektu:

5 SLOVENIJA København Malmö Vilna Koper Minsk blin uña Madrid Amsterdam London Bruselj Luksemburg Pariz Bern E 70 Berlin Varšava E 55 Praga V. koridor Dunaj Bratislava Salzburg Budimpešta Ljubljana Zagreb E 70 Benetke Beograd 250 km Sarajevo X. koridor Tirana Sofija Rim 500 km Solun Kijev Kišinjev Bukarešta Varna Ankara Ljubljana Atene 5

6 Letaliśće Joźeta Pućnika Ljubljana Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana ponuja neposredno redno povezavo z več kakor 30 kraji v Evropi. Število prepeljanih potnikov in tovora se je v zadnjem desetletju podvojilo, zato se letališče stalno spreminja. Razvija se v pomemben regionalni prometno-logistični center, prek katerega vodijo pomembni potniški in blagovni tokovi z zahoda Evrope proti jugovzhodu celine in naprej proti Daljnemu vzhodu. Prva faza širitve z novim terminalom je končana, začenja se gradnja terminala II. Z njima bo letališče srednjeročno zadostilo potrebi po potniških zmogljivostih, ne pa vsem pričakovanjem sodobnih uporabnikov letaliških storitev. Osnovne letališke dejavnosti je treba dopolniti s storitvami, ki skrajšujejo poti in prihranijo čas. Zamisel o storitvenem centru, ki bi zaokrožil ponudbo letališča, je zato prednostna razvojna naloga. 6 Več o projektu:

7 Helsinki Oslo Stockholm København Moskva Dublin Manchester Birmingham Amsterdam Varšava London Bruselj Frankfurt Kijev Praga Pariz München Dunaj Budimpešta Zürich Ljubljana Beograd Bukarešta Sarajevo Podgorica Barcelona Tirana Priština Skopje Ohrid Istanbul Atene 7

8 Aeropolis - kriźiśće priloźnosti Dobrodošli v letu V Aeropolisu kar vrvi od poslovnežev, popotnikov in tovornega prometa. Vse je na dosegu roke: ugodne prometne povezave, hotelska namestitev, konferenčne dvorane, pisarne, vrsta uporabnih servisov in sodobna logistična infrastruktura. V poslovnem delu Aeropolisa utripa podjetništvo naslednje generacije. Učinkovitost, prilagodljivost, donosnost. Fleksibilna zasnova pisarniških prostorov omogoča, da poslovni prostor priredite trenutnim potrebam. Danes najamete sejno sobo, jutri pisarno s tajnico. Po delu je poskrbljeno tudi za sprostitev. Čaka vas nakupovalni center, ulično vzdušje z zanimivimi lokali in privlačna dopolnilna ponudba vseh vrst. 8 Več o projektu:

9 Zaradi dostopnosti, visoke kupne moči uporabnikov letališča in metropolitanskega vzdušja je Aeropolis zanimiv za vrsto dejavnosti, še zlasti za: hotelirstvo in gostinstvo, logistično in skladiščno dejavnost, podjetja visoke tehnologije, banke in zavarovalnice, pisarniško dejavnost in zastopništva, kongrese in sejme športno-rekreacijsko dejavnost, regionalne sedeže letalskih družb, manjše start-up inkubatorje, trgovino in zabaviščno dejavnost, športno-rekreativno dejavnost (golf), dopolnilne storitve (lekarna, frizer, drogerija...). Vse več podjetij in predstavništev bo sprožilo verižno reakcijo; lokacija bo za nekatere dejavnosti postala zanimiva že zaradi koncentracije velikega števila potencialnih kupcev na enem mestu. Zato je mogoče pričakovati, da bo cena nepremičnin v naslednjih desetih letih narasla. Urbanistična in arhitekturna zasnova: Protim Ržišnik Perc, arhitekti in inženirji, d.o.o 9

10 Urbanistićna zasnova 10 Več o projektu:

11 Legenda Območje za trženje Parkirišče Parkirna hiša Regionalna cesta Avtobusna postaja Bencinski servis Komunikacijsko vozlišče Železniška postaja Konferenčna dejavnost Poslovna dejavnost Hotel Kontrola zračnega prometa Servisna dejavnost Cargo Trgovska dejavnost Potniški terminal Energetika Logističnoskladiščna dejavnost Hotel Bruto površina: m 2 Parkirna mesta: 360 (ali več) Gabariti: K + P + 4 Poslovni center Bruto površina: m 2 Parkirna mesta: 750 (ali več) Gabariti: K + P + 4, K + P + 3, K + P + 2 Poslovno-trgovski park Bruto površina: m 2 Parkirna mesta: 900 (ali več) Gabariti: K + P + 2 Logistični park Bruto površina: m 2 Parkirna mesta: 335 (ali več) Gabariti: P

12 Promet Lega ob avtocesti A2, prihodnja železniška povezava, premišljena notranja organizacija in mednarodno letališče Aeropolis bo dostopen od vsepovsod. UVOZ POTNIKI A UVOZ POSLOVNO-TRGO B Prestavitev napajalne ceste proti severu bo zaokrožila območje Aeropolisa. Prometni režim z ločenimi uvozi za potniški promet (A) in (B) ter tovorna vozila (C) bo razbremenil notranje cestno omrežje in skrajšal dovozne poti. Načrtovana železniška proga, ki v Aeropolisu poteka pod zemljo, bo še povečala gravitacijsko območje letališča in pospešila razvoj logistično-distribucijske dejavnosti. Javni promet bo bogatejši za potniško vozlišče z avtobusno in železniško postajo, ki bo po podzemnem hodniku neposredno povezano z letališkim terminalom. ŠENČUR Nova prometna organizacija bo povečala pretočnost letališča in tako ustvarila možnosti za nadaljnji komercialni razvoj. KRANJ A2 - Brnik 12 Več o projektu:

13 CERK L JE IK N KAM Kranj UVOZ LOGISTIKA C Šenčur Brnik OVSKI PARK A2 ice od -V Medvode M U LT I M O D A L N I C E N T E R LJUBLJANA Ljubljana 13

14 Terminski naćrt gradnje Začenjajo se uresničevati štirje nosilni projekti, ki tvorijo jedro Aeropolisa. Razvoj Aeropolisa bo korenito spremenil podobo današnjega letališča. Faze gradnje posameznih projektov se bodo sproti prilagajale tržnim gibanjem, med seboj se lahko tudi prekrivajo. Skladno z nosilnimi projekti se bo razvijala tudi prometna infrastruktura. Terminal II je tik pred začetkom gradnje, predvideni sta še nova obvoznica, železniška povezava, komunikacijsko vozlišče in več parkirnih hiš. Trenutno stanje Leto Več o projektu:

15 1. faza Leto razvojna faza (7 ha) Zajema gradnjo objektov, ki jih je mogoče priključiti na obstoječo napajalno cesto. Na letališču najbolj primanjkuje poslovno-kongresnih in prenočitvenih zmogljivosti, zato je gradnja hotelskokongresnega centra prednostna naloga. V tej fazi načrtujemo nadaljnjo širitev logističnega parka. 2. faza Leto razvojna faza (7 ha + 17 ha) Prestavitev obstoječe napajalne ceste in dokončanje terminala II bosta narekovala tempo širitve Aeropolisa v 2. fazi. Z večjo pretočnostjo letališča bo narasla potreba po logističnih in infrastrukturnih zmogljivostih. Zato načrtujemo nadaljnjo širitev logističnega centra, novo avtobusno postajo s parkirno hišo in začetek gradnje poslovnega parka. 15

16 3. razvojna faza (7 ha + 17 ha + 11 ha) Razvoj Aeropolisa bo v tem obdobju potekal skladno z rastjo letališkega prometa števila prepeljanih potnikov in tovora. Če bo ta naraščal v skladu s predvidevanjem, bodo potrebe po večjih zmogljivostih na vseh ravneh narekovale tudi širitev že začetih projektov. Tako je mogoča dograditev poslovnega centra, poslovni park bo dobil dokončno podobo, precej se lahko razširi tudi logistični center. 3. faza Leto Več o projektu:

17 4. razvojna faza (7 ha + 17 ha + 11 ha + 7 ha) Železniška povezava bo zaokrožila novo podobo Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Javni promet bo organiziran v okviru novega komunikacijskega vozlišča, večja prometna pretočnost in dostopnost letališča pa bosta najbolj odsevala v nadaljnji širitvi logističnega centra. 4. faza Leto

18 Već kot hotel Za sodobno zunanjostjo hotelsko-konferenčnega kompleksa se skriva mesto v malem. Zasnovano je na prilagodljivih prostorskih rešitvah, ki investitorju dopuščajo fazno gradnjo in razvoj različnih dopolnilnih dejavnosti. Na m2 zemljišča je predviden štirinadstropen (K + P + 4), modularno zasnovan objekt z več kakor m2 bruto površine. Sestavljajo ga tri krila, od katerih bosta do leta 2011 narejeni dve, tretje pa se bo gradilo pozneje, skladno z razvojem in potrebami letališča. V kompleksu bodo poleg hotelskega dela s 168 ležišči še konferenčni center in poslovni prostori, namenjeni kratkoročni oddaji v najem. Potrebujete pisarno ali sejno sobo za sestanek s poslovnim partnerjem, ki ima do odhoda letala samo nekaj ur časa? V hotelu Aeropolis jo boste lahko najeli. S predstavljenim projektom želimo možnim investitorjem nakazati razvojne možnosti hotelsko-kongresnega objekta v skladu s prostorsko-urbanističnimi pogoji. Vendar bo končno podobo in vsebino narekoval investitor, zato se lahko še popolnoma spremeni. 18 Več o projektu:

19 Na letališču zdaj najbolj primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti in konferenčnih prostorov, zato je prva na vrsti gradnja hotela. Aerodrom Ljubljana, d. d., v ta namen že pripravlja vso potrebno dokumentacijo. Tloris nadstropja Prerez 19

20 Poslovno-trgovski park Načrtujete svojo reprezentančno stavbo? Kaj pravite na lastno parcelo v ugledni soseski, na prestižni lokaciji, ki je vedno na očeh mednarodne poslovne javnosti? Aeropolisov poslovni park je namenjen podjetjem, ki jim dostopnost do mednarodnih prometnih povezav veliko pomeni. Zlasti, če želijo hkrati s poslovno stavbo graditi tudi svoj ugled. Območje m 2 ob novi obvoznici je namenjeno nizki zazidavi s kar 60 % zelenih površin, zato smo ta del Aeropolisa poimenovali poslovni park. Na posameznih gradbenih parcelah velikosti med 2500 in 4000 m 2 so predvideni do dvonadstropni (K + P + 2) objekti z možnostjo parkiranja v kletni etaži. Sodobna arhitektura, mednarodno okolje in odlične prometne zveze bodo zanimivi predvsem za uspešna mala in srednje velika podjetja, lahko tudi predstavništva večjih korporacij. V objektih v vzhodnem delu parka je predvidena trgovsko-zabaviščna dejavnost. 20 Več o projektu:

21 21

22 Poslovni center V steklenih fasadah poslovnega centra se zrcali utrip mednarodnega poslovnega sveta. Etaža Območje poslovnega centra obsega m2, kar ob upoštevanju prostorsko-urbanističnih pogojev pomeni zazidavo do m2 bruto tlorisnih površin. Poslovni center sestavlja več dvo-, tro- in štirinadstropnih enot (P + 2 do P + 4), razporejenih okrog osrednjega atrija, ki ga je mogoče tudi pokriti s streho. Vsaka enota stoji na svoji komunalno opremljeni parceli velikosti od 2500 do 4000 m2, zato je mogoča fazna gradnja oz. ločeno lastništvo posameznih objektov. Prva faza zajema dva objekta s m2 skupne bruto površine (brez kleti). Od predvidenih 1000 parkirnih mest jih je večina v kletni etaži, delno je predvideno tudi nivojsko parkiranje. Mogoče je zgraditi več kletnih etaž. Poslovni center je namenjen storitvenim dejavnostim, predstavništvom in podjetjem visoke tehnologije. V pritličju bodo gostinski lokali in druga dopolnilna ponudba. Prerez 22 Več o projektu:

23 23

24 Logistićni park Povpraševanje po celovitih logističnih storitvah v Sloveniji daleč presega ponudbo. Od Luke Koper do avstrijske meje primanjkuje ustreznih logistično-distribucijskih centrov, zato je Aeropolisov logistični park predvsem tržna priložnost. To so prvi začutili v podjetju DHL, zato njihov logistični center v Aeropolisu že obratuje. Zanimanje logističnih podjetij je precejšnje. Sicer pa je na m 2 velikem območju mogoče uresničiti celo vrsto najrazličnejših logističnih rešitev. Posamezne gradbene parcele obsegajo m 2, kar investitorjem omogoča gradnjo lastnih logistično-distribucijskih centrov oziroma visokih skladišč. Mogoča je tudi gradnja najemniških večnamenskih panelnih skladišč za trg. V Aeropolisu je logistični dejavnosti namenjenih m 2 bruto površin v eno do dvoetažnih objektih (P do P + 1), na širšem območju letališča pa je predvidenih še m 2 bruto površin. 24 Več o projektu:

25 25

26 V dialogu z okoljem Od razvoja letališča imamo lahko koristi vsi. V Aerodromu Ljubljana, d.d., smo se odločili za dosledno uvajanje načel trajnostnega razvoja, ki poleg ekonomskih, tehničnih in estetskih vidikov upošteva okoljsko problematiko in interese lokalnih skupnosti. Sodelujemo pri razvoju socialnega in kulturnega okolja, zato podpiramo družbene dejavnosti, kulturo in šport. Prizadevamo si za varovanje pred hrupom, skrbno ravnamo z energenti in skrbimo za čistejše okolje. Podpiramo zdravstveno dejavnost, prispevamo pa tudi k razvoju znanja in izobraževanja. Pričakujemo, da bo v prihodnjih letih to sodelovanje še tesnejše, saj bo razvoj letališča neizogibno trčil ob interese lokalnega prebivalstva. V dialogu s civilnimi pobudami bomo sproti odpravljali nastale probleme in poiskali kar najboljše, tudi za okolje najmanj obremenilne rešitve. Stavbe v Aeropolisu bodo zato zasnovane na načelu pasivne energetske gradnje. Porabo energije že zdaj nadziramo s centralno vodenim računalniškim sistemom, ki zagotavlja kar najboljšo izkoriščenost ogrevanja in klimatizacije prostorov. Velik del parkirišč je v kletnih etažah, s čimer se ustrezno poveča delež zelenih površin, poleg tega pa v sodelovanju s strokovnjaki energetike preučujemo možnosti proizvodnje in skladiščenja obnovljive energije za potrebe Aeropolisa. Železniška povezava bo zmanjšala prometno odvisnost letališča od cestnega prometa, razbremenila ceste in okolje. Letališče bo torej bolje povezano s prestolnico, od česar ne bodo imeli koristi samo njegovi uporabniki, ampak tudi okoličani. Na lokaciji celotnega letališča je približno 2000 zaposlenih, z načrtovano širitvijo pa se bo njihovo število postopno povečevalo. Ocenjujemo, da bo v Aeroplolisu dobilo delo še vsaj 3000 ljudi, od česar bo imelo koristi tudi lokalno prebivalstvo, saj lahko računa tudi na posredno zaposlitev, zlasti v storitvenih dejavnostih in turizmu. 26 Več o projektu:

27 Ćutite priloźnost? 27

28 Aerodrom Ljubljana, d. d. Zg. Brnik 130a SI-4210 Brnik-Aerodrom Damjan Franetič projektni vodja telefon: (04) telefaks: (04) w w w. a e r o p o l i s. s i