Podjetje računovodsko spremlja material skozi različne faze poslovnega procesa, od nabave, preko skladiščenja, do porabe in prodaje.

Transkript

1 str. 1 je zelo širok pojem, ki ne predstavlja le materiala, ki ga proizvodna podjetja vgrajujejo v svoje proizvode, pač pa tudi ves ostali material, ki se porablja v najrazličnejših poslovnih procesih, tudi trgovskih in storitvenih. v širšem pomenu zajema osnovni in pomožni material, polproizvode, dele, nadomestne dele, drobni inventar ter gorivo in mazivo. Tudi odpadki se štejejo za material, če so namenjeni prodaji. V nadaljevanju obravnavamo zgolj material v ožjem pomenu kot so surovine in material za proizvodnjo, ostale vrste materiala pa najdete pri drugih geslih, kot npr. literatura, inventar. Vrste materiala Računovodski vidik Podjetje računovodsko spremlja material skozi različne faze poslovnega procesa, od nabave, preko skladiščenja, do porabe in prodaje. Količinska enota zaloge materiala se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve in neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Neposredni stroški nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški prevoznega zavarovanja, stroški posebej zaračunane embalaže, stroški spremljanja materiala na poti, stroški storitev posredniških agencij in podobni stroški, ki bremenijo kupca materiala. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Nabavna cena Zaloga materiala zajema količine v skladišču, dodelavi in predelavi pa tudi na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel. Zaloge materiala, oddanega v dodelavo in predelavo, izkazuje lastnik med svojimi zalogami, ob vrnitvi iz dodelave in predelave pa poveča njihovo do tedaj izkazano vrednost za stroške v zvezi z dodelavo oziroma predelavo in za zaračunani davek na dodano vrednost, če ga ni mogoče odbiti kot vstopni davek. Dani predujmi za material, ki se v bilanci stanja izkazujejo v povezavi z zalogami, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve. Zaloge materiala

2 str. 2 Ali je nabavo materiala obvezno knjižiti preko zalog materiala? Ne. Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega materiala. Torej se podjetje lahko odloči, da bo prejeti račun za material knjižilo direktno na stroške materiala, kljub temu pa mora zagotoviti evidence in dokazila (delovni nalog, gradbeni dnevnik, itd.) o namenski porabi. Pri tem si lahko pomaga s knjiženjem na stroškovna mesta in nosilce. Metode vrednotenja porabe zalog Knjigovodska vrednost porabljenih zalog materiala je strošek, knjigovodska vrednost prodanih zalog materiala pa poslovni odhodek. Stroški materiala so odvisni od metode, ki jo podjetje uporablja za vrednotenje zalog. Izbira lahko med: metodo zaporednih cen (fifo), ali metodo tehtanih povprečnih cen (vključno z metodo drsečih povprečnih cen). V skladu s 67. členom ZGD-1 mora podjetje upoštevati pravilo stalnosti vrednotenja postavk v računovodskih izkazih, kar pomeni, da metode vrednotenja ne sme spreminjati brez utemeljenih razlogov. Ali je za vrednotenje zalog materiala dopustna tudi metoda stalnih cen? Kadar podjetje uporablja stalne cene materiala, se pri porabi obračuna ustrezni del odmikov, stroški pa se izkazujejo v zneskih, ustreznih izbrani metodi. Torej pri stalnih cenah ne gre za posebno metodo vrednotenja, temveč za pripomoček pri vodenju materialnih evidenc in kalkulacij. Letni popis Kot določa ZGD-1, mora podjetje najmanj enkrat letno preveriti, ali se knjigovodsko stanje ujema z dejanskim. Prevrednotenje stroškov materiala se pojavi, če se pri letnem popisu ugotovijo presežki ali primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren. Za takšne razlike podjetje poveča oziroma zmanjša stroške materiala, pri čemer mora biti pozorno na morebitne davčne posledice. Stroški in odhodki materiala Stroški materiala se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov, preden se pojavijo med odhodki in vplivajo na poslovni izid posameznega obračunskega obdobja. Porabo materiala, kalo materiala, inventurne razlike pri materialu izkazujemo med stroški materiala (konti skupine 40). Skladno s SRS 4.11 mora podjetje posebej voditi evidence zalog, ki so bile predmet lastne porabe. Znižanje vrednosti zalog zaradi prevrednotovanja izkazujemo med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki (konti skupine 72). Prodajo materiala izkazujemo med poslovnimi odhodki v zvezi s prodajo zalog (konti skupine 70 ali 71).

3 str. 3 Prejete (praviloma letne) superrabate za doseženo nabavo zalog izkazujemo med poslovnimi odhodki (konti skupine 70 ali 71), izjemoma na zalogah skupine 31, če ničesar od zalog še nismo porabili ali imamo evidenco, s katero dokazujemo, da se superrabat nanaša prav na zaloge, ki še niso bile porabljene za proizvodnjo. Davčni vidik Pri nabavah materiala v drugih državah članicah Evropske unije je podjetje, ki je zavezanec za DDV, dolžno samo obračunati davek na dodano vrednost po ustrezni stopnji. Glede pravice do odbitka vstopnega DDV pa mora upoštevati naslednja pravila: 1. vstopni DDV si sme odbiti, če je oziroma bo nabavljen material uporabilo za namene svojih obdavčenih transakcij, kot to določa 63. člen ZDDV-1; 2. vstopni DDV si ne sme odbiti od goriv in maziv ter nadomestnih delov, tesno povezanih z osebnimi avtomobili in motornimi kolesi, jahtami in čolni, namenjenimi za šport in razvedrilo ter zasebnimi zrakoplovi, kot to določa 66. člen ZDDV-1; 3. imeti mora ustrezen račun oziroma drug dokument, kot določa 67. člen ZDDV-1. Pravila DDV V primeru, da podjetje pri letnem popisu ugotovi primanjkljaj materiala, se to v skladu s 7. členom ZDDV-1 šteje za uporabo blaga za neposlovne namene in mora podjetje obračunati davek na dodano vrednost, razen v primeru: primanjkljaja in uničenj, nastalih zaradi višje sile; primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga; primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje; primanjkljaja oziroma izgub, nastalih zaradi tatvine oziroma kraje, če je o tem sestavljen zapisnik policijske uprave. Primanjkljaj Davčna osnova v primeru primanjkljaja je nabavna cena materiala. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. To pomeni, da mora podjetje z evidencami o porabi materiala ali na drugačne načine dokazovati, kje in za kaj je bil material porabljen. Davčno niso priznani odhodki, ki niso skladni z običajno poslovno prakso. Iz tega izhaja, da niso davčno priznani primanjkljaji nad obsegom, ki ga določi strokovno združenje, skupaj z davkom na dodano vrednost, ki ga mora podjetje obračunati od takšnega primanjkljaja. Davčno nepriznani odhodki

4 str. 4 Sprememba metode vrednotenja Pred letom 2007 je veljalo, da podjetje ne sme spreminjati izbrane metode vrednotenja zalog najmanj pet let, kar pa ZDDPO-2 ne določa več. Tako so lahko podjetja že z letom 2007 menjala metodo vrednotenja ne glede na obdobje uporabe. Povezane osebe Kadar podjetje nabavlja material od povezanih oseb, mora biti pozorno tudi na transferne cene. Odhodki so tako priznani največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, razen če so izpolnjeni zakonski pogoji (npr. med dvema rezidentoma, ki nimata nepokritih davčnih izgub in plačujeta davek po splošni stopnji). Podjetje lahko izbira med različnimi možnostmi knjiženja nabave materiala, pri čemer so razlike med podlagami za knjiženje v glavno knjigo in uporabo pomožnih kontov. Pomembno pri tem je, da podjetje zagotavlja usklajenost med materialnimi evidencami in glavnim knjigovodstvom. Tako lahko določene vknjižbe opravi na podlagi prejetih računov s strani dobaviteljev, druge pa na podlagi internih prejemnic materiala, medtem ko se morebitne razlike pojavljajo na kontu 309, 290 ali 224. Prav tako je pomembno, da pri izbranem načinu knjiženja lahko zagotavlja računovodske kontrole, ne glede na izbran način knjiženja pa morajo biti rezultati enaki: vrednost zalog, vrednost porabe in drugih prometov v zvezi z zalogami. Različne sisteme in tehnike knjiženja lahko podjetja izberejo tudi zato, ker imajo do različne stopnje avtomatiziran proces zajemanja podatkov in ker imajo različno število poslovnih dogodkov v zvezi z zalogami. Tako bo proizvodnja, ki ima v letu dni zgolj npr. 10 poslovnih dogodkov, v zvezi z nabavo zalog uporabila manj pomožnih kontov za nabavo zalog kot podjetje, ki ima teh dogodkov na tisoče, ob tem pa še nekatere od knjigovodskih listin kasnijo s prispetjem v računovodsko obdelavo in je zato potrebno nastaviti več kontrolnih točk ali več pomožnih kontov, preko katerih zagotavljamo kontrolo pravilnosti obravnave zalog, da kateri od podatkov ne bi bili izpuščeni, pozabljeni in da bi tisti, ki se ukvarjajo z odločitvami o nabavi, imeli prave informacije. V nadaljevanju zato podajamo različne tehnike knjiženja nabave zalog, vsak pa se odloči za tisto, ki je zanj najprimernejša, ki mu zagotavlja informacije, ki jih potrebuje in ki mu organizira proces zajemanja podatkov na najbolj racionalen in ekonomičen način. PRIMER 1: Podjetje prejme račun od dobavitelja za nabavo materiala za proizvodno dejavnost. Nabavna cena znaša EUR z obračunanim 20 % davkom na dodano vrednost. Podjetje prejme tudi račun za prevoz materiala v višini EUR z 20 % DDV. Po podatkih iz materialnega knjigovodstva se je zaloga materiala povečala za EUR, od tega EUR dobavitelj in EUR odvisni stroški. Prav tako je pomembno, da pri izbranem načinu knjiženja lahko zagotavlja računovodske kontrole, ne glede na izbran način knjiženja pa morajo biti rezultati enaki: vrednost zalog, vrednost porabe in drugih prometov v zvezi z zalogami. Različne sisteme in tehnike knjiženja lahko podjetja izberejo tudi zato, ker imajo do različne stopnje avtomatiziran proces zajemanja podatkov in ker imajo različno število poslovnih dogodkov v zvezi z zalogami. Tako bo proizvodnja, ki

5 str. 5 ima v letu dni zgolj npr. 10 poslovnih dogodkov, v zvezi z nabavo zalog uporabila manj pomožnih kontov za nabavo zalog kot podjetje, ki ima teh dogodkov na tisoče, ob tem pa še nekatere od knjigovodskih listin kasnijo s prispetjem v računovodsko obdelavo in je zato potrebno nastaviti več kontrolnih točk ali več pomožnih kontov, preko katerih zagotavljamo kontrolo pravilnosti obravnave zalog, da kateri od podatkov ne bi bili izpuščeni, pozabljeni in da bi tisti, ki se ukvarjajo z odločitvami o nabavi, imeli prave informacije. V nadaljevanju zato podajamo različne tehnike knjiženja nabave zalog, vsak pa se odloči za tisto, ki je zanj najprimernejša, ki mu zagotavlja informacije, ki jih potrebuje in ki mu organizira proces zajemanja podatkov na najbolj racionalen in ekonomičen način. Različica 1: Knjiženje na konte nabave po prejetih računih in na zaloge materiala po prejemnicah (morebitne razlike na kontu 309) 1. PRAČ Prejeti račun za material fakturna vrednost materiala vstopni davek na dodano vrednost 2. PRAČ Prejeti račun za prevoz fakturna vrednost prevoza vstopni davek na dodano vrednost PRE Vrednost materiala na zalogi po prejemnici TEM Mesečni obračun nabave materiala vrednost po računih dobaviteljev odvisni stroški nabave 5. TEM Poračun razlike na kontu 309 zmanjšanje stroškov materiala (400) Ta različica je ustrezna, kadar nimamo veliko poslovnih dogodkov in tudi kadar dobaviteljski računi ne kasnijo, tako da lahko vsak prejem tudi sproti ovrednotimo. Različica 2: Knjiženje na konte nabave in zalog na podlagi podatkov iz materialnega knjigovodstva in na obveznosti za nezaračunani material (224), prejeti računi na konto PRE Nabava materiala po prejemnici odvisni stroški nabave materiala PRE Zaloga materiala po prejemnici PRAČ Prejeti račun za nabavo materiala fakturna vrednost materiala vstopni davek na dodano vrednost

6 str PRAČ Prejeti račun za prevoz fakturna vrednost prevoza vstopni davek na dodano vrednost 5. TEM Poračun razlike na kontu 224 zmanjšanje stroškov materiala (400) 220 Ta različica je primerna za situacije, ko prejem dobaviteljskih računov kasni, zato zalogo obremenimo na podlagi prejemnic, in jo lahko porabljamo v proizvodnji in ovrednotimo stroške porabe (izdelamo kalkulacije), ne da bi čakali prejem vseh zunanjih knjigovodskih listin. Različica 3: Knjiženje na podlagi podatkov iz materialnega knjigovodstva in na obveznosti za nezaračunani material, prejeti računi na konte zalog 1. PRE Nabava materiala po prejemnici odvisni stroški nabave materiala PRE Obračun nabave materiala PRAČ Prejeti račun za nabavo materiala fakturna vrednost materiala odbitni davek na dodano vrednost PRAČ Prejeti račun za prevoz fakturna vrednost prevoza odbitni davek na dodano vrednost TEM Poračun razlike na kontu 224 zmanjšanje stroškov materiala (400) Ta različica je primerna za računalniško podprte poslovne procese, kjer se podatki iz naročilnice prenesejo direktno v podatke na prejemnici in se torej nabava obremeni za načrtovane ali pogodbeno dogovorjene zneske, kasneje prejeti računi na vrednost = obračun materiala pa praviloma nimajo vpliva oziroma dajejo nabavni službi dodatno takojšnjo informacijo o razlikah med naročenim in dejansko zaračunanim. Daje torej neke dodatne informacije za notranje potrebe poročanja, kontrole, naknadne analize. PRIMER 2: Podjetje prejme račun od tujega dobavitelja iz EU za nabavo materiala. Fakturna vrednost materiala znaša EUR brez obračunanega davka na dodano vrednost. Podjetje glede na pretekle izkušnje vračuna 3% odvisnih stroškov nabave materiala. Naknadno prejme račun za prevoz in nakladanje materiala v višini EUR (neto vrednost znaša EUR, DDV znaša 320 EUR). Pod-

7 str. 7 jetje knjiži na konte obračuna nabave materiala po prejetih računih in na zaloge materiala po podatkih iz materialnega knjigovodstva. Podjetje obračuna tudi davek na dodano vrednost od pridobitev blaga iz Skupnosti in si prizna vstopni DDV (ima 100% pravico do odbitka). Podjetje v obračunskem obdobju porabi 90% nabavljenega materiala. Konec leta podjetje poračuna saldo na kontu vračunanih odvisnih stroškov nabave materiala s stroški. 1. PRAČ Prejeti račun za material iz Skupnosti. Fakturna vrednost materiala obveznost do tujega dobavitelja TEM Obračun DDV od pridobitev iz Skupnosti PRE Vračunani odvisni stroški nabave materiala PRE Zaloga materiala v skladišču PRAČ Prejeti račun za nakladanje in prevoz fakturna vrednost odvisnih stroškov vstopni davek na dodano vrednost TEM Obračun porabe materiala TEM Uskladitev stroškov materiala PRIMER 3: Razbitje materiala V gostinskem podjetju je pri skladiščenju prišlo do razbitja enega zaboja alkoholnih pijač po nabavni vrednosti 25 EUR. Podjetje naredi zapisnik in knjiži razbitje, ki ne presega normalnega v skladu s pravilnikom strokovnega združenja. 1. TEM Razbitje materiala po zapisniku 25, PRIMER 4: Vračunavanje predvidenega kala med letom in knjiženje rednega popisa zalog Podjetje med letom vračunava predvideni kalo v višini 100 EUR mesečno. Popisna komisija v podjetju konec poslovnega leta popiše zaloge materiala po skladiščih in vrstah zalog in ugotovi naslednje: 1. v skladišču 1 ugotovi primanjkljaj materiala v vrednosti EUR (med letom je vračunalo normalni kalo v višini EUR); 2. v skladišču 2 ugotovi presežek materiala v vrednosti 600 EUR; 3. v skladišču 3 ugotovi zalogo materiala, ki ni več uporaben v proizvodnem procesu v vrednosti EUR in predlaga odprodajo tega materiala po znižani ceni, 4. v skladišču 4 ugotovi primanjkljaj materiala v vrednosti 400 EUR, za katerega obremeni odgovorno osebo in obračuna DDV od knjigovodske vrednosti.

8 str TEM 1 Vračunani strošek kala - 1. mesec TEM 12 Vračunani strošek kala 12. mesec INV 1 Inventurni primanjkljaj v skladišču 1 davčno priznani primanjkljaj davčno nepriznani primanjkljaj davek na dodano vrednost D 480-D 5. INV 2 Inventurni presežek v skladišču (310) (405) 6. INV 3 Neuporaben material v skladišču N INV 4 Inventurni primanjkljaj v skladišču 4 druge kratkoročne terjatve poslovni prihodki obračunan davek na dodano vrednost Analitični konto 405-D predstavlja konto, kamor podjetje knjiži del davčno nepriznanega primanjkljaja, ki presega normalnega. Konto 310-N pa je analitični konto, kjer podjetje ločeno izkazuje zalogo neuporabnega materiala do njegove odprodaje. Uporaba Pravilnika o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje in okvara) v gostinstvu Podjetje Gostinec d.o.o. med letom sproti na podlagi zapisnikov knjiži dejanski kalo, razsip, razbitje in okvaro blaga, konec leta pa opravi kontrolo knjižene izgube in uničenja blaga na podlagi Pravilnika o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje in okvara). S tem pravilnikom se določa višina odpisa, ki se šteje v gostinski dejavnosti za običajnega ter zato predstavlja redni strošek poslovanja. Odpis blaga do višine, določene s tem pravilnikom, se šteje za odpis, ki je oproščen plačila davka na dodano vrednost. Od odpisa pa, ki presega odpis, izračunan na podlagi stopenj iz tega pravilnika, se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost. Izguba oziroma uničenje blaga se ugotavlja: neposredno po nastanku izgube ali uničenja blaga, z izrednim popisom blaga v obratu ali skladišču, z rednim letnim popisom blaga. O ugotovljeni izgubi oziroma uničenju blaga se obvezno sestavi zapisnik. Ob običajnih pogojih poslovanja ter ob skrbnem in strokovnem ravnanju z blagom se v gostinstvu šteje kot običajen odpis blaga (kalo, razsip, razbitje ali okvara), odpis blaga, izračunan od nabavne vrednosti v obračunski dobi prodanega blaga (na to določilo moramo biti posebej pozorni, ker večina tovrstnih pravilnikov ima osnovo določeno na podlagi v obračunski dobi nabavljenega blaga) po naslednjih stopnjah:

9 str. 9 A) Živilski izdelki: 1. sadje in zelenjava 5,00 2. meso, mesni in mlečni izdelki, mleko, jajca ter izdelki rastlinskega izvora, ki imajo podobne lastnosti kot mesni in mlečni izdelki 2,00 3. ribe, lignji, sipe, morski sadeži (sveži in zmrznjeni) razen embaliranih 3,00 4. pekovski in slaščičarski izdelki 4,00 5. ostali embalirani živilski izdeli 0,50 B) Embalaža (vračljiva): steklena 0,50 ostala 0,25 C) Drugi izdelki široke porabe: lomljivi izdelki (izdelki iz stekla, kozarci, steklenice, vrči, lučke in podobno) 2,50 plastični, keramični ali porcelanski izdelki za gostinstvo 1,00 ostali drobni inventar (pribor, kuhinjski in strežni inventar) 0,50 Podjetje Gostinec d.o.o. je tako med letom na podlagi zapisnikov knjižilo: razlitje 150 litrov mleka, ki se je razlilo v skladišču, v znesku 100,00 EUR, zaradi okvare zamrzovalnega sistema uničenje mesa v znesku 900,00 EUR, stranke so po nesreči razbile kozarce in vrče v znesku 300,00 EUR v celotnem letu je zgnilo za 1.400,00 EUR sadja in zelenjave, potekel je rok trajanja pijačam v steklenicah v skupnem znesku,00 EUR. Podjetje v skladu s svojimi internimi akti opravi redni letni popis blaga na dan in ugotovi naslednje: manjko jedilnega pribora v znesku 150,00 eur. Da lahko podjetje ugotavlja dovoljeni odpis blaga, mora vso blago, ki ga nabavlja, razvrstiti v skupine glede na različne stopnje običajnega odpisa blaga. Le tako lahko konec leta z ustreznim izpisom iz materialnih evidenc zagotovi kontrolo dovoljenega odpisa blaga. Nabavna vrednost prodanega blaga v obračunskem obdobju od do znaša: 1. sadje in zelenjava ,00 EUR 2. meso, mesni in mlečni izdelki, mleko, jajca, itd ,00 EUR, 3. ostali embalirani živilski izdelki ,00 EUR, 4. lomljivi izdelki (izdelki iz stekla: kozarci, steklenice, vrči, lučke, ipd.) 7.000,00 EUR, 5. ostali drobni inventar (pribor, kuhinjski in strežni inventar) , EUR. Kontrola odpisa blaga glede na dovoljeno višino v skladu s Pravilnikom o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje in okvara) v gostinstvu:

10 str. 10 Skupina blaga Osnova za izračun Max stopnja v % Dovoljeni dejanski kalo Presežni dejanski kalo 1. Sadje in zelenjava ,00 5, ,00 50,00 2. Meso, mleko, ,00 2, ,00 3. Ostali embalirani živilski izdelki ,00 0,50,00 4. Lomljivi izdelki 7.000,00 2,50 175,00 125,00 5. Ostali drobni inventar ,00 0,50 150,00* Opomba: Pri inventuri ugotovljen manjko jedilnega pribora ne more biti davčno priznan strošek, ker podjetje ne ve, zakaj je nastal in o tem ne more sestaviti zapisnika (lahko je bil na primer ukraden, kar pa se ne šteje za davčno priznane odhodke in je od tega potrebno obračunati DDV v skladu s 7. členom ZDDV-1). Pavšalno nadomestilo Podjetje, ki se ukvarja z rejo živali, nabavi koruzo od kmeta, ki ima dovoljenje za pavšalno nadomestilo. Cena odkupa koruze znaša neto 3.000,00 EUR ter pavšalno nadomestilo 240,00 EUR (8 %). 1. PRAČ Kratkoročne obveznosti do dobavitelja 3.240, zaračunana vrednost materiala odbitni DDV (pavšalno nadomestilo) 3.000,00 240,00 2. TEM Obračun nabavne vrednosti materiala 3.000, Nabava in takojšnja poraba Podjetje, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu, nabavi material za določen objekt, ki gre v takojšnjo porabo in se ne zadržuje v zalogi. Prejeti račun za gradbeni material znaša 2.400,00 EUR z obračunanim 20% DDV. 1. PRAČ Kratkoročne obveznosti do dobavitelja 2.400, zaračunana vrednost materiala odbitni 20% DDV 2.000,00 400, SN Opomba: Podjetje mora zagotoviti evidence o namenski porabi materiala, kar lahko stori tudi s pomočjo knjiženja na stroškovna mesta in nosilce. Konto 400-SN pomeni knjiženje na stroške materiala in stroškovni nosilec, ki označuje objekt, na katerem je bil material porabljen.

11 str. 11 na poti Podjetje nabavi material pri tujem dobavitelju v Skupnosti in ga samo prevzame na sedežu dobavitelja. Račun za material znaša ,00 EUR. Prevozni stroški za material znašajo 720,00 EUR z obračunanim 20% DDV. Podjetje prevzame material v skladišče po treh dneh od prevzema pri dobavitelju v tujini. 1. PRAČ Nabava materiala pri tujem dobavitelju znotraj Skupnosti , obračun DDV od pridobitev blaga znotraj Skupnosti 5.000, TEM Zaloge materiala na poti , PRAČ Prejeti račun za prevoz blaga, obveznost do dobavitelja 720, zaračunana vrednost prevoza odbitni 20% DDV 600,00 120,00 4. TEM Prevzem materiala v skladišče , material na poti , odvisni stroški nabave materiala 600, Za izgube blaga na poti glejte geslo M-O/7 Odškodnina. pri kooperantih Podjetje je poslalo material v dodelavo h kooperantu. Nabavna vrednost materiala v skladišču znaša ,00 EUR. Kooperant je izdal račun za storitve dodelave v znesku 9.600,00 EUR z obračunanim 20% DDV (neto vrednost znaša 8.000,00 EUR, 20% DDV znaša 1.600,00 EUR). 1. TEM Prenos v dodelavo h kooperantu , PRAČ Prejeti račun od kooperanta za storitve dodelave 9.600, vrednost storitve dodelave odbitni 20% DDV 8.000, ,00 3. TEM Vrnjen material iz dodelave v skladišče , Nabava materiala, ki se pošlje direktno h kooperantu Podjetje je nabavilo material pri tujem dobavitelju znotraj Skupnosti in ga poslalo direktno h kooperantu v dodelavo. Prejeti račun od tujega dobavitelja znaša ,00 EUR. Različica 1: Kooperant je v Sloveniji. Po končani dodelavi izda račun za 4.800,00 EUR z obračunanim 20% DDV. oktober 2012

12 str PRAČ Kratkoročne obveznosti do tujega dobavitelja obračun DDV od pridobitev blaga znotraj skupnosti in odbitni DDV , , TEM Zaloge materiala v dodelavi , PRAČ Prejeti račun od kooperanta za dodelavo materiala 4.800, vrednost storitve kooperanta odbitni 20% DDV 4.000,00 800, TEM Zaloge materiala v skladišču , Različica 2: Kooperant je v tujini (znotraj Skupnosti). Znesek računa za storitve dodelave znaša 4.000,00 EUR (brez obračunanega tujega DDV). 1. PRAČ Kratkoročne obveznosti do tujega dobavitelja , obračun DDV od pridobitev blaga znotraj skupnosti in odbitni DDV 6.000, TEM Zaloge materiala v dodelavi , PRAČ Prejeti račun od tujega kooperanta za dodelavo materiala 4.000, obračun DDV od storitev na premičninah in odbitni DDV 800, TEM Zaloge materiala v skladišču , Opomba: Podjetje mora za namene DDV voditi posebno evidenco o gibanju materiala znotraj EU, ko gre za pošiljanje v drugo državo članico na dodelavo, predelavo in podobno. Prodaja materiala Podjetju je na zalogi ostal material, ki ga več ne potrebuje v svojem proizvodnem procesu. Nabavna vrednost materiala na zalogi znaša 7.000,00 EUR, podjetje pa ga uspe prodati za 4.800,00 EUR z obračunanim 20% DDV. 1. IRAČ Kratkoročne terjatve do kupca 4.800, prihodki od prodaje materiala obračunani 20% DDV 4.000,00 800,00 2. TEM Zmanjšanje zaloge materiala 7.000, oktober 2012

13 str. 13 Vračilo materiala dobavitelju Po dogovoru lahko podjetje neporabljeni material vrne dobavitelju, ta pa mu za vrnjen material izda dobropis. Različica 1: Podjetje vrne domačemu dobavitelju za 5.000,00 EUR neporabljenega materiala brez obračunanega DDV (znesek 20% DDV znaša 1.000,00 EUR). 1. PRAČ Zmanjšanje obveznosti do dobavitelja za prejeti dobropis 6.000,00 (220) zmanjšanje zaloge materiala v skladišču 5.000,00 (310) popravek odbitka 20% DDV 1.000,00 () Različica 2: Podjetje vrne tujemu dobavitelju iz Skupnosti neporabljeni material v vrednosti 5.000,00 EUR. 1. PRAČ Zmanjšanje zaloge materiala in obveznosti do tujega dobavitelja za prejeti dobropis 6.000,00 (310) (221) zmanjšanje odbitka DDV in obračunanega 20% DDV 1.000,00 () (260) Prenosi med skladišči Primer 1: Podjetje, ki ima več lokacijsko ločenih skladišč, prenese material po nabavni vrednosti 3.500,00 EUR iz enega skladišča v drugega. Različica 1: Premik med skladišči se knjiži tudi v glavno knjigo (analitični konti za posamezna skladišča) 1. TEM Podjetje na podlagi medskladiščnice knjiži premik materiala iz enega skladišča v drugega 3.500,00 Različica 2: Premik med skladišči se opravi samo v materialnem knjigovodstvu, v glavni knjigi pa ne, ker je celotna zaloga materiala knjižena zbirno na kontu 310. Primer 2: Podjetje prenese blago iz lastne prodajalne v skladišče materiala za porabo v proizvodnji. Zaloga prenesenega blaga iz lastne prodajalne v skladišče materiala znaša 2.800,00 EUR po nabavni vrednosti. (310-A) 310-B 1. TEM Podjetje na podlagi medskladiščnice knjiži premik blaga iz lastne prodajalne v skladišče materiala ,00 (663) 310

14 str. 14 Analitične evidence pri materialu Namen Analitične evidence oziroma pomožne poslovne knjige dopolnjujejo konte glavne knjige in zagotavljajo podrobne podatke o stanjih in gibanju posameznih enot materiala po količini in vrednosti. Takšne evidence imenujemo tudi materialne kartice. Usklajevanje Analitične evidence materiala je treba najmanj na dan bilance stanja in inventurnega popisa materiala uskladiti s konti zalog v glavni knjigi. Vsekakor pa je priporočljivo sprotno oziroma vsaj mesečno usklajevanje stanj. V prvi vrsti je potrebno zagotoviti vrednostno kontrolo prejemnic materiala v skladišče s konti glavne knjige za nabavo materiala, da ne prihaja do različnega upoštevanja popustov, odvisnih stroškov nabave materiala in podobno. Seštevek analitičnih kartic posameznih materialov mora biti enak zalogi na določenem skladišču. Vsota vseh skladišč pa mora biti enaka stanju na kontu glavne knjige. Metode vrednotenja Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen vključno z metodo drsečih povprečnih cen. Kakšna je razlika med metodami vrednotenja zalog materiala in katera metoda je za podjetje najboljša? Za metodo zaporednih cen, za katero pogosto uporabljamo angleško kratico fifo (first in - first out, oziroma slovensko prvi v zalogo prvi iz zaloge) velja, da se zaloge prenašajo med stroške po časovnem zaporedju tako, kot so bile nabavljene, torej najprej se porabljajo najstarejše zaloge. Pri tem so zaloge na bilančni presečni dan ovrednotene po zadnjih nabavnih cenah. V obdobjih, ko nabavne cene materiala naraščajo, so zaloge vrednotene po najvišjih cenah, stroški oziroma odhodki pa po nižjih. Pri metodi drsečih povprečnih cen se cena enote na zalogi izračunava iz vrednosti in količine zaloge. V primeru rasti nabavnih cen so pri tej metodi zaloge praviloma ovrednotene najnižje, stroški oziroma odhodki pa najvišje. Metoda tehtanih povprečnih cen pa za vrednotenje zalog uporablja podatke celotnega poslovnega obdobja in tako so zaloge konec leta ovrednotene po povprečni letni nabavni vrednosti, prav tako pa tudi stroški oziroma odhodki. Podatki o gibanju materiala v skladišču za mesec januar 2009 so naslednji: Zap.št. Sprememba Datum Količina Cena/kos 1. Začetno stanje kosov 100,00 eur 2. Nabava kosov 120,00 eur 3. Nabava kosov 140,00 eur 4. Poraba kosov?

15 str. 15 Zap.št. Sprememba Datum Količina Cena/kos 5. Nabava kosov,00 eur 6. Poraba kosov? Prikaz izračuna porabe in gibanja zalog po različnih metodah vrednotenja: 1. Metoda zaporednih cen (fifo) Datum Sprememba Količina v kosih Cena/kos Vrednost v EUR Prejem Poraba Zaloga V breme V dobro Saldo Začetno stanje , , Nabava , , Nabava , , , Poraba , , Poraba , , , Nabava , , , Poraba , , Poraba , , Poraba 20 80, , ,00 Skupaj , ,00 Stroški Zaloga Pri metodi zaporednih cen pripišemo vsaki nabavljeni enoti materiala svojo nabavno ceno in ob porabi se z vrednostnega vidika material porablja po vrsti, kot je bil nabavljen. Tako je lahko določena količina porabljenega materiala ovrednotena po različnih nabavnih cenah. 2. Metoda drsečih povprečnih cen Datum Sprememba Količina v kosih Cena/kos Vrednost v EUR Prejem Poraba Zaloga V breme V dobro Saldo Začetno stanje , , Nabava , , , Nabava , , , Poraba , , , Nabava , , , Poraba , , ,00 Skupaj , ,00 Stroški Zaloga

16 str. 16 Pri metodi drsečih povprečnih cen se vrednost porabljenega materiala izračuna tako, da se vrednost zaloge deli s količino materiala na zalogi. Poraba Cena : kos = ,00 : 200 kosov = 115,00 EUR/kos Vrednost porabe = 115,00 EUR : kos 120 kosov = ,00 EUR Poraba Cena : kos = ,00 : 180 kosov = 140,00 EUR/kos Vrednost porabe = 140,00 EUR: kos 100 kosov = ,00 EUR 3.a Metoda tehtanih povprečnih cen napačno Datum Sprememba Količina v kosih Cena/kos Vrednost v EUR Prejem Poraba Zaloga V breme V dobro Saldo Začetno stanje , , Nabava , , , Nabava , , , Poraba , , , Nabava , , , Poraba , , ,00 Skupaj , ,00 Stroški Zaloga Pri metodi tehtanih povprečnih cen se vrednost porabljenega materiala izračuna tako, da se sešteje vrednost začetnih zalog in vseh nabav v določenem obdobju (običajno mesecu), ter se deli s količino začetnih zalog in vseh nabav v tem obdboju. Poraba Cena : kos = (10.000, , ,00) : ( ) = = ,00 : 200 kosov = 115,00 EUR : kos Vrednost porabe = 115,00 EUR: kos 120 kosov = ,00 EUR Poraba Cena : kos = (10.000, , , ,00) : ( ) = = ,00 : 300 kosov = 130,00 EUR : kos Vrednost porabe = 130,00 EUR : kos 100 kosov = ,00 EUR Zakaj je takšen izračun napačen? Če bi porabili vso zalogo, torej tudi 80 kosov po ceni 130,00 EUR/kos, kar skupaj znese ,00 EUR, bi vrednost zaloge še vedno znašala 1.800,00 EUR, čeprav bi bila količinsko zaloga enaka nič. Do te razlike pride, ker se pri izračunu nabavne vrednosti porabljenega materiala upoštevajo vse nabavljene količine do trenutka obračuna porabe, ne glede na to, ali so še na zalogi ali ne. Da se izognemo temu problemu, moramo vso porabo v določenem obdobju (na primer mesečno) obračunati po nabavni vrednosti, ki je izračunana na podlagi vseh nabav v tem istem obdobju. Ta obračun tako ne omogoča pravilnega sprotnega spremljanja vredno-

17 str. 17 sti zalog, ker, kot smo videli v primeru, pridemo do napačnega izračuna. Lahko pa ga na primer kombiniramo z metodo stalnih cen ali da zaloge znotraj obdobja vodimo le količinsko in delamo vrednostne obračune po poteku obdobja za nazaj. 3.b Metoda tehtanih povprečnih cen PRAVILNO Datum Sprememba Količina v kosih Cena/kos Vrednost v EUR Prejem Poraba Zaloga V breme V dobro Saldo Začetno stanje , , , Nabava , , , Nabava , , , Poraba , , , Nabava , , , Poraba , , ,00 Skupaj , , ,00 Stroški Zaloga Pravilno obračunana poraba materiala po metodi tehtanih povprečnih cen je, da vso porabo znotraj obdobja ovrednotimo po enaki povprečni ceni, ki jo izračunamo tako, da celotno nabavno vrednost vključno z začetno vrednostjo zalog, ki znaša ,00 EUR, delimo s celotno nabavljeno količino, vključno z začetnimi zalogami, torej 300 kosov. Tehtana povprečna cena tako znaša 130,00 EUR/kos in končna zaloga (80 kosov 130,00 EUR/kos) ,00 EUR. Kot smo že zapisali, pri stalnih cenah ne gre za posebno metodo vrednotenja, temveč za pripomoček pri vodenju materialnih evidenc in kalkulacij. Da se podjetje izogne težavam zaradi nihanja nabavnih cen materiala, ki ob sami dobavi pogosto niso znane, ker računi prihajajo z zamikom, si za namene vodenja materialnih evidenc določi stalne cene. Kadar podjetje uporablja stalne cene materiala, se pri porabi obračuna ustrezni del odmikov, stroški pa se izkazujejo v zneskih, ustreznih izbrani metodi. Stalne cene Podjetje je na dan določilo novo stalno ceno v višini 130,00 EUR (prejšnja je bila 100,00 EUR) in preračunalo zaloge na novo vrednost je bilo na zalogi 100 kosov materiala. Nato je nabavilo še 50 kosov po nabavni ceni 110,00 EUR za kos (splošna stopnja DDV) in še 50 kosov po nabavni ceni 120,00 EUR za kos. Nato je podjetje porabilo 80 kosov materiala po stalni ceni 130,00 EUR za kos in obračunalo odmik od stalne cene.

18 str TEM Preračun zalog materiala na novo (višjo) stalno ceno 3.000, (319) 2. PRAČ Prejeti račun za 50 kosov materiala po 110,00 EUR za kos, obveznost do dobavitelja 6.600, nabava materiala po stalnih cenah odbitni 20% DDV odmik od stalne cene 6.500, , ,00 3. PRAČ Prejeti račun za 50 kosov materiala po 120,00 EUR za kos, obveznost do dobavitelja 7.200, nabava materiala po stalnih cenah odbitni 20% DDV odmik od stalne cene 6.500, ,00 500,00 4. TEM Obračun porabe 80 kosov po stalnih cenah , TEM Odmik od stalne cene pri porabi 1.200,00 (400) (319) 310 (319) Prodaja odpadnega materiala Pogosto se dogaja, da material, ki za podjetje predstavlja odpadek, podjetje še lahko proda in zanj nekaj iztrži. Določen odpadni material predstavlja celo nezanemarljive vrednosti, pri čemer za dobave odpadkov, ostankov in rabljenega materiala iz Priloge III a, ki je priloga ZDDV-1, od naprej velja obrnjena davčna obveznost pri obračunu davka na dodano vrednost v skladu s 76.a členom ZDDV-1. Podjetju pri proizvodnji ostanejo odpadki iz železa, ki jih proda in zanje izda račun v vrednosti 1.500,00 EUR brez obračunanega DDV (s klavzulo, da gre za obrnjeno davčno obveznost v skladu s 76.a členom ZDDV-1, pri čemer davčna osnova znaša 1.500,00 EUR, davčna stopnja 20% in DDV 300,00 EUR). Nabavna vrednost odpadnega materiala po materialnih evidencah znaša 900,00 EUR. Knjiženje pri prodajalcu odpadnega materiala: 1. IRAČ Prodaja odpadnega materiala kratkoročne terjatve do kupca in prihodki od prodaje materiala , TEM Prenos odpadnega materiala iz konta nedokončane proizvodnje na konto proizvodov v lastnem skladišču - odpadki 900, O TEM Nabavna vrednost prodanega odpadnega materiala 900, O Knjiženje pri kupcu odpadnega materiala: 1. PRAČ Nakup odpadnega materiala surovine samoobdavčitev v skladu s 76.a členom ZDDV ,00 300,

19 str. 19 Uporabljeni konti: 165 Ostale kratkoročne terjatve 290 Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki 300 Vrednost surovin in materiala po obračunih dobaviteljev 301 Odvisni stroški nabave surovin in materiala 302 Carina in druge uvozne davščine od surovin in materiala 309 Obračun nabave surovin in materiala 310 Zaloge surovin in materiala v skladišču 312 Zaloge surovin in materiala na poti 316 Zaloge surovin in materiala v dodelavi in predelavi 319 Odmiki od cen zalog surovin in materiala 400 Stroški materiala 405 Uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih popisnih razlik 480 Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov 702 Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga 762 Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na domačem trgu

20 str. 20